Daniel Zimmerman (Gamma Ray, Freedom Call) (2006)

Daniel Zimmerman, bobnar uveljavljenih Gamma Ray in bobnar mnogo mlajših power metalcev Freedom Call, je priznano ime na nemški metalski sceni. Krasita ga izjemna hitrost copotanja po dvojni stopalki, prefinjena natančnost in topovski zamah. Dan je garač, katerega krasi izreden pristop do svojega dela. To delo je v prvi vrsti nepreklicno povezano z ljubeznijo do glasbe, redom in disciplino. Pred nastopom Freedom Call v Grazu (pred Rage), je Dan sprejel vabilo, da spregovori nekaj besed o svojii karieri, o glasbi Freedom Call, o Gamma Ray in o vsem kar se v zvezi z njegovim glasbenim udejstvovanjem trenutno vročega dogaja. Izkazal se je za zelo prijetnega in zabavnega sogovornika, s katerim bi se lahko pogovarjal ure in ure.

Dan je ravno s kolegi zaključil kosilo za mizo kuhinje "backstagea" Graškega Orpheuma, ko sva z Mikeom Terranao (Rage) zaključevala intervju. Navihani Mike je sam ogovoril celotno ekipo Freedom Call, zbrano za isto mizo in dejal, če želijo imeti intervju z menoj. Seveda sem bil zelo zainteresiran in pevec/kitarist skupine Chris, ki je sedel poleg Dana je dejal, da daje Dan vselej najboljše izjave in mi ga tako določil za sogovornika.

Aleš: "Dan kako se počutiš, je trenutna turneja naporna?"
Dan: "Zaenkrat poteka vse super. Urnik nam omogoča počitek, čeprav nastopamo v ostrem tempu. Koncertni nastopi se trenutno vrtijo non-stop dan za dnem, a kljub temu ni težko stvari koordinirati, tako da najdemo časa za oddih vselej dovolj."

Aleš: "Kako vas sprejemajo fani na koncertih, je njihovo število še kaj naraslo?"
Dan: "Vsekakor. Dobili smo mnogo novih fanov. Igrali smo celo pred nekaj razprodanimi dvoranami, trenutno teče za Freedom Call vse odlično."

Aleš: "Kakšno je počutje celotne skupine, kako recimo reagirate, ko ste na odru?"
Dan: "V Freedom Call smo član dosegli točko odličnega skupnega sodelovanja. Menim, da smo ujeli pravo delovno kemijo in to prinaša za skupino velike prednosti. Ideje za nov material se praktično pojavljajo vseskozi na turneji, pridno si jih beležimo na snemalne trakove, menim da smo naredili nov velik korak naprej. Spoznali smo se še bolj, sprejeli razlike med nami kot posamezniki. Dejansko ni konfliktov in stvari tečejo v skupini skorajda idealno. Po kreativni plati pa še posebej!"

Aleš: "Kdo piše skladbe?"
Dan: "Chris, naš kitarist in pevec, je zadolžen večinoma za skladanje glavnine naše glasbe, čeprav vsi prispevamo svoje ideje k oblikovanju končne podobe skladb. Besedila pa jaz pišem."

Aleš: "Vaša produktivnost je izjemna. V zelo kratkem času se lahko ponašate s kar nekaj studijskimi albumi!"
Dan: "Res je. V šestih letih obstoja smo izdali štiri studijske albume in povrhu tega še en koncertni album. Trenutno imamo že dovolj materiala, da lahko takoj po koncu te turneje posnamemo nov studijski album. Osnutki pesmi so že sedaj tako dobri, da vem da bodo nove skladbe najboljše in tudi naslednji album bo gotovo naš najboljši studijski doslej."

Aleš: "Kje imajo Freedom Call svoje najbolj vnete privržence?"
Dan: "V Nemčiji. Območje Bavarske okrog Münchna in Nürnberga nam je zelo naklonjeno, sicer pa imamo močno podporo v mestih Stuttgart, Bochum in v Hamburgu."

Aleš: "Gamma Ray in Freedom Call, skupini katerih član obeh postav si, igrata razmeroma podoben slog heavy metala. Lahko ponazoriš kje so pravzaprav razlike med obema skupinama?"
Dan: "Vsekakor obstajajo razlike med Gamma Ray in Freedom Call! Gamma Ray so skupina tipičnega uporniškega značaja. Gamma Ray se ukvarjajo s socialno tematiko, Gamma Ray kažejo s prstom na oblast in na politike. Freedom Call želimo biti pozitivistični, sevati pozitivno energijo. Temu primerno pišemo tudi besedila, ki so vsa po vrsti fantazijska in vsebujejo več misticizma. Npr. tudi Chrisov vokal in kitare, so nekoliko nižje uglašene pri Freedom Call. Sicer pa je razlika tudi v načinu nastajanja skladb. Pri Gamma Ray se vrti vse okrog kitarskega riffa. Kai (Hansen - šef Gamma Ray) prinese riff in okrog njega zgradimo pesem. Pri Freeedom Call pa igrajo klaviature pomembno vlogo in najprej nastane osnovna šablona za pesem in glavni motivi na klaviaturah."

Aleš: "Si še kdaj v kontaktih s Pietom Sielckom, vodjo Iron Savior?"
Dan: "Trenutno skoraj nič. Za Iron Savior sem igral vsega na eni turneji in albumu "Unification". Pietu smo pomagali v začetnih korakih, pri ustvarjanju skupine Iron Savior. Piet si je vedno želel svojo skupino. Vendar pa ni bilo med nama nikoli sklenjenega dogovora ali pogodbe o mojem stalnem članstvu pri Iron Savior. Z Iron Savior sem vselej sodeloval le kot gost. V tem obdobju pa so bili v fazi nastajanja že tudi Freedom Call in od Iron Savior sem moral odstopiti, ker nisem več našel ustreznega časa, da bi igral v treh skupinah naenkrat. S Pietom sva prijatelja, vendar se srečava poredkoma, od časa do časa. Ponavadi v Hamburgu."

Aleš: "Dan, kaj se dogaja trenutno s heavy metal sceno in kako ti nasploh vidiš gibanje skozi osemdeseta do danes?"
Dan: "Osemdeseta leta so bila za heavy metal inovativna, celotna stvar je zrasla. Pojav N.W.O.B.H.M.-a je imel na nas velik vpliv. Spomnim se da smo prav vsi poslušali Iron Maiden in Judas Priest. Bilo je evforično. Skoraj vsak dan so se zgodile nove stvari, ki jih nihče ni znal predvidevati, seveda v pozitivnem smislu. In tako je bil zelo pomemben trenutek za vso nemško metal sceno ta, da so Helloween uspeli. Kot ena pionirskih neangleško govoreča skupina, ki je uspela na tleh Evrope. Saj veš, Helloween so bili "Iron Maiden on speed" in s tem so prepričali okus množici in založb. To je za seboj pognalo navzgor celotno metal mašinerijo v Nemčiji.

Aleš: "Izgleda, da ima heavy metal scena danes neke vrste primat v Nemčiji."
Dan: "Danes je Nemška scena gotovo med vodilnimi v Evropi, nikakor pa ob tem ne zaostajajo Skandinavci, ki so prav tako izjemno močni v sleherni veji heavy metala. Od npovejših skupin posebej cenim denimo Brazilce Angra. Pri njih mi je všeč to vpletanje tradicionalnih etno folk elementov v njihovo različico heavy metala."

Aleš: "Katere bobnarje še posebej ceniš, si imel kakega vzornika?"
Dan: "Rad imam bolj neposreden pristop, z manj eksperimentiranja. Zelo mi je všeč Tommy Aldridge, potem se mi zelo dopade slog bobnanja Clive Burra in Scotta Travisa. Omeniti moram še Simona Phillipsa, pri katerem mi še posebej godi njegova originalnost. In skoraj bi pozabil na Cozyja Powella. Njegovo bobnanje ima nek prepoznaven "groove", ki je bil pomembna zvočna sestavina Black Sabbath. On ne komplicira mnogo, a ko udari po bobnih, takoj veš, da je to bil lahko le Cozy Powell. Sem velik Black Sabath fan, sploh ko je igral pri njih Cozy Powell."

Aleš: "Albumi kot denimo T.Y.R. ali Headless Cross?"
Dan: "Ta Black Sabbath postava se mi dopade daleč najbolj izmed vseh."

Aleš: "Noro. Kako skladnih misli sva glede Black Sabbath!"
Dan: "Aha!"

Aleš: "Koliko časa že bobnaš?"
Dan: "26 let. Eno leto sem obiskoval glasbeno šolo na Dunaju. Tam sem spoznal Jeffa Boudreauxa iz New Orleansa, odličnega učitelja. Ta mi je pokazal vsega nekaj osnovnih pristopov bobnanja, praktično štiri osnovne namige, ki se naj bi jih držal sleherni bobnar. Razložil mi je stvari na sila preprost način. Tako sem dobil odlično osnovo, na kateri sem lahko popolnoma sam gradil naprej."

Aleš: "In potem? Kakšni so bili prvi koraki na koncertne odre?"
Dan: "Sprva sem igral po različnih lokalnih skupinah. Preživljali smo se z igranjem priredb. Igrali smo v območju Nemčije, ki ga nekako zaokrožajo mesta Nürnberg, Frankfurt in Ingolstadt. Igrali smo različne stvari. Od Beasty Boys, Simple Minds, pa vse do Metallicae in Judas Priest. Tu sem nadgrajeval svoje znanje in izkušnje. Oder je izjemno pomemben. Da ti samozavest, da ti moč, vero in zaupanje vase. Kmalu postaneš zelo izbirčen in želiš imeti ob sebi v skupini enako močne sodelavce. Na odru se najbolj kališ in dobiš največ izkušenj."

Aleš: "Baje poučuješ bobnanje tudi ti?"
Dan: "Aha. To je moja dodatna zaposlitev in v bistvu odlična zabava. Trenutno imam 8 klientov, ki jih poučujem ob prostem času!"

Aleš: "Imaš kot učitelj kdaj težave?"
Dan: "Nimam težav. Le enkrat se je pripetilo, da sem imel nekoga, ki nikakor ni imel bobnarskega talenta, pa je imel neverjetno željo vztrajati. Hodil je in hodil na učne ure, napredka pa ni bilo od nikoder. Po dveh letih sva bila še vedno na začetku in na koncu sem ga moral sam osebno odsloviti, češ da stvar nima popolnoma nobenega smisla."

Aleš: "Še nekaj časa imava. Nazaj k Freedom Call. Kakšni so bližnji plani?"
Dan: "Nov album, iz turneje gremo naravnost v studio na snemanje."

Aleš: "Kakšen bo vaš nocojšnji nastop?"
Dan: "Trenutna postava deluje sveže. Imamo dva popolnoma nova člana in kemija je med nami odlična. Dali bomo vse od sebe kot vedno in upam da bodo fani navdušeni!"

Aleš: "V to ne dvomim, nekaj jih je prišlo tudi iz Slovenije!"
Dan: "To je zelo lepo."

Dan: "Povej mi kaj o Sloveniji, kam se splača iti na počitnice?"
Aleš: Uf težko reči. Slovenija je tako majhna, da lahko v enem dnevu obredeš vse. Hribe in morje hkrati. Za začetno destinacijo ti svetujem Bled in Blejsko jezero. Turisti so tam navdušeni. Ob tej izbiri ne boš popolnoma ničesar zgrešil."
Dan: "Nek moj prijatelj je pohvalil Slovenijo, nad obiskom je bil zelo zadovoljen!"

Aleš: "Jutri, ko nimate koncerta v Zagrebu, ker je bil ta odpovedan, se lahko spotoma ustavite v Sloveniji."
Dan: "Ne, ne. Na koncertnih turnejah gremo takoj po koncertu naravnost na naslednje prizorišče koncertnega nastopa. V tem primeru, ko jutri ne igramo v Zagrebu, bomo lahko tako že en dan prej pripravili vse potrebno za nastop v Trevisu, kar je velika prednost. Spočiti bomo in še bolje pripravljeni."

Ura je odbila 19:45 in Dan je moral hitro najti pot do koncertnega odra, kjer so "roadieji" že vneto postavljali in "šraufali" skupaj njegove bobne, zato sva se morala posloviti, saj je Danu do nastopa Freedom Call ostalo vsega 15 minut.