Dani Löble je eden najboljših bobnarjev, kar jih pozna sodobni power metal evropskega porekla. Mož se je leta 2005 priključil Helloween in s skupino izdal tri studijske in en koncertni album. V pogovoru nas je (izvorno švicarski) bobnar popeljal v zakulisje trenutne turneje Helloween, kot tudi novega albuma "7 Sinners", ki ga zasedba vneto promovira na novi svetovni koncertni turneji.
Kako se počutiš? Poteka turneja v redu?
Dani: Kakšen mesec smo že na poti. Vse poteka zelo v redu, dobro se počutimo in menim da je kombinacija naše skupine v družbi z Stratovarius in Avatar odlična rešitev. Zelo dobro se razumemo, zato z velikim navdušenjem zrem v nadaljevanje naše aktualne svetovne turneje.
Pa te že kaj načenja domotožje?
Dani: Da. To je povsem normalno. Vsi pogrešamo dom in družino, otroke. To je tista manj ljuba plat medalje naših turnej, ko si daleč stran od doma in pogrešaš najdražje. Vendar se nimam pravice pritoževati. Vse deluje super za nas.
Rad bi te povprašal nekaj stvari o novem Helloween albumu "7 Sinners". Helloween znova hazardirate na njem s številko "7". Na kaj se tokrat nanaša število "7"?
Dani: Natanko vem kaj ciljaš. Da naše magično število "7". Pravzaprav o tem nihče od nas sploh ni razmišljal. Šele potem, ko smo naslovili album, smo se zavedli, da nas znova spremlja število "7". Da in to je pravzaprav smešno, kako se število "7" pojavlja skozi našo kariero. Potem ko smo izdali orkestralni album, je bila želja skupine ta, da posnamemo čim trši metal album. Želeli smo ta preskok. Bil je potreben. Ostajamo torej še naprej povezani s sago o "Keeper-u".
Novi album je znova precej bolj mračen, atmosferičen, spominja nekoliko na čase albuma "The Dark Ride". Kako se je razvijal album, kako si ti občutil energijo, ki se je pretakala med vami, ko je album nastajal?
Dani: Resnično smo si želeli in prizadevali ustvariti čim trši album. Obenem smo se pogledali s koreninami, a upoštevali moderna dognanja, ki ti jih ponuja tehnologija v studiu. Po končanju snemanja, smo material poslušali in dosegli enotno mnenje, da gre za temačen album, a hkrati hrupen in zelo trd heavy metal izdelek. Cilj je bil izpolnjen. Sam pa ne občutim albuma, da bi bil tako temačen kot "The Dark Ride", saj je na njem še vedno dokaj jasno izpostavljena, naša svetlejša, pozitivna vibracija, le da se ta tokrat odraža v bolj surovi različici. Pri tem težko govorim o občutjih, ki so se v tem času sprožala in kakorkoli vplivala na album, kajti naš osnovni cilj je bil, da posnamemo čim trši izdelek. Tokrat smo album ustvarjali vsi. Vsak je prinesel svojo idejo in potem smo sodelovali skupaj pri nadgrajevanju osnovnih idej.
Na albumu je silno zanimiva vključitev flavte v solažo na skladbi Raise the Noise? Kako je prišlo do te odločitve?
Dani: Ena od osnovnih želja skupine je od nekdaj biti manj predvidljiv. Radi presenečamo, če se da, tudi šokiramo. Vključitev solaže na flavti se mi zdi posrečena, saj lepo sovpada s sporočilom verzov te skladbe. Prva želja je bila, da za to solažo povabimo h gostovanju Jethro Tull flavtista Iana Andersona, vendar pa je bil v času, ko smo album snemali prezaposlen, zato smo se obrnili po pomoč k Eberhardu Hahnu, ki je sicer zelo priznan nemški orkestralni flavtist, hkrati pa tudi zelo dober prijatelj našega kitarista Michaela Weikatha.
Neverjetno je namreč, kako zelo spominja na dejanski solo Iana Andersona. Kot bi ga dejansko odigral sam Ian Anderson.
Dani: To je povsem samoumevno, saj je bil že od vsega začetka aranžma pripravljen za Iana Andersona. A kot sem že omenil, Ian žal ni imel časa, da ga odigra za nas. Je pa Eberhard odlično povzel samo bit solaže. Odlično je približal tisto, kar smo iskali v vključitvi Iana Andersona na solažo. Dejansko vleče malo na Jethro Tull.
Prevrtiva za hipec še malo v preteklost. Skupini si se pridružil leta 2005. Spominjam se tvojega nastopa še s skupino Rawhead Rexx novembra, leta 2001 na Dunaju pred Saxon. Nam lahko prbližaš obdobje tvoje tranzicije od Rawhead Rexx k Helloween?
Dani: Rawhead Rexx so bili takrat moja prva skupina. Dobro nam je šlo in vsekaokr je šlo za zagodbo o uspehu. Nastopali smo v vlogi predskupine na turnejah s Saxon, Annihilator, Nevermore,... moja bobnarska reputacija na metalskem prizorišču je naraščala. Zanimivo je to, da je takrat z Rawhead Rexx sodeloval isti producent, ki sodeluje že vrsto zadnjih let tudi s Helloween. Njegovo ime je Charile Bauerfiend. Helloween sodelujejo s Charliejem že od albuma "The Dark Ride" dalje, to je več kot 10 let. Ko so Helloween potrebovali novega bobnarja, jim je Charlie predlagal, naj vzamejo mene. Tako sem dobil novo službo. Nekega dne me je Charlie poklical po telefonu in vprašal kaj trenutno počenjam in če imam nemara čas v soboto. Odvrnil sem mu, da nimam kakšnih posebnih načrtov, z vpršaanjem na kaj namiguje. Pa je Charile vprašal, če sem pripravljen skočiti na letalo in se zapeljati na Tenerife, kjer so se nahajali Helloween v svojem studiu. Seveda sem zgrabil priložnost. Najprej so me potrebovali le za tri pesmi. Ko smo delo opravili, je naslednjega jutra prišel do mene Sascha (Sascha Gertstner, kitara Helloween, op.p.) in vprašal, če bi se pridružil Helloween. To je to. Tako sem s fanti na tretji turneji v skupno šestih letih kariere Helloween bobnarja. Vendar pa biti bobnar Helloween ni mačji kašelj. Vseskozi moraš graditi na tem, da se izpopolnjuješ, da nadgrajuješ bobnarsko veščino in da ohranjaš visoko telesno kondicijo. Vsekakor je to zame velika zabava, hkrati pa za bobnarja Helloween predstavlja ta vloga veliko garaškega dela.
Kako pa prenašaš nenehne odrske zbadljivke vašega pevca Andija Derisa, ko si te vsakega večera malo privošči na koncertih?
Dani: Eden glavnih Andijevih koncertnih nasvetov vsakomur v občinstvu je ta da, svoje steklenice whiskeya ne puščajo same na mizi vse dokler se nahajam jaz v njeni bližini, ha, ha, ha.... Zelo dobra prijatelja sva in nenehno se norčujeva drug iz drugega. A sva kar enakovredna. Drug drugemu sva pokradla že kar precej steklenic rdečega vina, ha, ha,ha...
Pošteno dovolj! Evo dokaj standardno vprašanje. Kdo je bil tvoja glasbena inspiracija, ko si se odločal, da postaneš bobnar?
Dani: V tem času švigajo skozi glavo različne misli, želje. Vsekakor te pripravi k temu osnovna želja, da bi postal rockerski zvezdnik, čeprav še danes ne vem kaj pomeni biti rockerski zvezdnik, nemara vedo to povedati pri Metallici, kar pa za Helloween zagotovo ne velja. Name je kot prvi naredil vtis Tommy Aldridge, pa tudi Joerg Michael. Želel sem igrati kot ona dva. To pa zahteva veliko garanja in truda.
Tvoj bobnarski set pa je v sakldu z znanjem in potrebami tako le še rasel in rasel iz leta v leto...
Dani: Da. Seveda se lahko zahvalim za to dejstvu, da lahko dobim vse te bobnarske potrebščine zastonj. Tako lahko uresničim vse ideje, ki jih imam v glavi in tako lahko svojo tehniko in variabilnost bobnanja še nadgrajujem in izpopolnjujem. Ob tem je to dobrodošlo tudi v tem oziru, da prispevaš k nadgradnji odrske spektakularnosti Helloween nastopov. Konec koncev je osnovna poanta rock n' rolla ena sama velika zabava. Vsak od nas se na odru trudi prepričati publiko, da ima bogato razvito mednožje, ha, ha, ha...
Si kdaj razmišljal, da bi se lotil samostojnega glasbenega projekta?
Dani: Ne. Nikoli. Biti čaln ekipe Helloween, mi vzame veliko časa. Helloween so zame prva stvar in pravzaprav si moraš zanjo absolutno vselej prioritetno vzeti prednost, pred drugimi glasbenimi izzivi. Tako izkoristim preostali čas izven Helloween za to, da sem z družino in da se srečam s prijatelji, ki mi veliko pomenijo. Imam sicer nekaj idej, a za enkrat ni časa za njihovo realizacijo.
Za skladbo "Who Is Mr. Madmen?" na novem albumu, ste znova povabili k sodelovanju legendarnega Saxon pevca Biffa Byforda. Ta je sodeloval že na prejšnjem albumu "Gambling With The Devil" v enaki vlogi, a le v uvodu albuma. Kako ste ga prepričali in pritegnili k sodelovanju?
Dani: Da tako kot na prejšnjem albumu, smo znova iskali nekoga primernega, ki bi uspel položiti nekaj zanimivih nagovorov. Ko smo takole brskali po glavah, smo prišli do zaključka, da je edina primerna oseba za kaj takega Biff Byford. Zanj se je odločil "Weiki" (Michael "Weiki" Weikath, kitara Helloween, op.p.) Z Biffom smo vsi v Helloween že dalj časa veliki prijatelji. Sam od časov Rawhwead Rexx, nekateri pa še dlje. Markus (Markus Grosskopf, bas kitara Helloween, op.p.) in Weiki, ki se potikata po odrih že 27 let, pa poznata Biffa prav toliko časa. Za Biffa sploh ni bilo vprašanje, da bi slučajno odklonil povabilo. Bil je počaščen, da lahko sodeluje. Njegov glas vsebuje nekaj posebnega, kar ne more pričarati noben drug vokal. Deluje rustikalno.
Načrtujete Helloween v letošnjem poletju že kaj festivalskih nastopov po Evropi?
Dani: Da. V tem oziru že potekajo dogovori. Trenutno nimam kakšnih podrobnih podatkov še pri sebi, vem pa, da imamo potrjen nastop na letošnjem "Bang Your Head!!!" festivalu v Nemškem Balingenu. Temu bo sledila še kopica drugih festivalskih nastopov, ki so v trenutni fazi potrjevanja. Zelo se veselimo novih nastopov na festivalih! Ko se festivalski nastopi zaključijo, bom nadaljevali s turnejo. V letošnjem novembru, kjer bomo pričeli drugi del turneje v Rusiji, nadaljevali pa jo v ZDA. Predvidoma bi se morala celotna svetovna turneja "7 Sinners" zaključiti v roku enega leta.
Načrtujete v bližnji prihodnosti tudi kakršnokoli DVD ali koncertno CD izdajo?
Dani: Ne. Tokrat ne.
To je to. Počasi zaključujeva najin razgovor. Je ostalo še kaj, kar nisva povedala?
Dani: Rad bi le pozdravil vse vaše bralce v upanju, da je naš novi studijski album "7 Sinners" izpolnil njihova pričakovanja ter da se srečamo nocoj v čim večjem številu tukaj na koncertu v Ljubljani.
Dani, hvala za tvoj dragoceni čas, želim ti obilo osebnega zadovoljstva in uspehov na trenutni Helloween turneji.
Dani: Hvala tudi vam.
fotografije: Rok Klemše in Vasja Šabeder
Intervju je nastal v sodelovanju RockLine in Rock Hard Slovenija.
na vrh