RockLine: Kako ste se našli takšni tipi skupaj, ki vas druži ljubezen do takšne glasbe? Verjetno moraš biti mlad in neumen. Prvo ste, drugo verjetno tudi?
Grega: Do zdaj, v kateri koli skupini sem igral, sem nekako vztrajal, da bi igrali takšno glasbo. In povsod so me čudno gledali. Potem se je zgodilo da sem zagledal slučajno nek oglas, v tistem obdobju sem skoraj že nehal igrati bas kitaro, opremo sem imel še doma. To sem prebral na nekem forumu, da fantje iščejo basista in da preigravajo tudi Quiet Riot. Smo se dobili, sem šel preverit situacijo. No in pred kolosejem (Ljubljana, BTC op.p) sta me čakala dva 16. letna mulčka v Korpiklaani majicah, ha, ha, ha...Na prvi vaji smo igrali The Trooperja in Quiet Riot. V prvi postavi smo bili še zelo premešani. Potem smo igrali tudi Kiss, prišli so prvi koncerti, s prvim pevcem... Porodni krči so bili kar težki. Pred dvema letoma, ko si nas tudi ti videl na Metal Manii, je naš takratni pevec po koncertu kar izginil in od takrat ga nismo več videli. Kot recimo John Cyriis pri Agent Steel, ha, ha, ha...
Marin: Problem je bil ker mu niste povedali da iščete novega pevca...
Grega: Tudi nobenega ni sploh poklical. Smo mu težili, da naj pride na vaje, a se sploh ni več javljal. Med naslednjimi kandidati se je potem pojavil eden pevec, ki je bil dejansko dober, vendar stvari med nami in njim niso bile popolnoma jasne. Tako je začel peti Anžk. To se je izkazalo za najboljšo rešitev. Za tem smo iskali še eno kitaro in tako je prišel v ekipo Marin.
RockLine: Kako so se ljudje odzvali, ko so vas prvič v vaši karieri videli na odru?
Grega: Naš prvi koncert Lipstick N' Leather turneje skupaj s Toxic Heart in Broken Arrow, ta turneja se je zgodila leta 2007, se je zgodil v Epicu v Postojni. Bilo je nabito. Baje so tam imeli pred nami samo še Forgotten Eden, ki itak prihajajo s tistih koncev Slovenije, tako dober obisk. Zanimivo je to, da pred tem nismo, ne Toxic Heart ne mi, v živo še nastopali, Broken Arrow pa so imeli do takrat le nekaj lokalnih špilov v Brežicah. Pravzaprav trije zelo neznani bendi, a smo napolnili ta prostor. To je bil prvi koncert te turneje.
RockLine: Torej vlada zanimanje za takšno glasbo.
Marin: Da. Na splošno so naši koncerti zelo dobro obiskani, sploh v Kranju.
Grega: Vendar pa je bilo dve leti nazaj precej več zanimanja kot danes. Ne vem zakaj. Smešno. Par let nazaj je Kranj veljal za "ueber-glam" mesto, danes tega ni več.
RockLine: Ljudje se hitro razvadijo. Ampak nedolgo tega ste nastopali tudi skupaj s Stone Orange v Izbruhovem bazenu v Kranju. Baje je bila dobra energija?
Grega: Vendar vseeno neprimerljivo z odzivi, ki smo jih tam že doživljali. Ko smo nekoč nastopali v kombinaciji s Sarcasm in MetalSteel na isti lokaciji - to bi moral doživeti. Ljudi se je nasulo, kot šibica pri šibici. Tisti koncert v Kranju se je končal tako, da je bilo na koncu ob nastopu MetalSteel 50. ljudi na odru, ki so prepevali "Heavy Metal Is Our Religion", polno je bilo stage-divingov,...
Marin: Tistega dne so bili trije koncerti v bližini našega. Še 5. minut pred koncertom je bila dvorana skoraj prazna. Nato so se v trenutku od nekod ljudje zbrali. Bilo je v hipu vse črno pod odrom.
RockLine: Vaš nastop skupaj z Broken Arrow pred parimi dnevi v Medvodah...
Marin: Tudi ta koncert je bil okej.
Grega: Bilo je prodanih 100 kart. So bili pa ljudje razkropljeni po celotnem prostoru. Zunaj na parkirišču jih je bilo precej, zato pod odrom ni bilo nemara tega občutka, da bi bilo veliko ljudi.
RockLine: Torej Cyclone, Broken Arrow, Hotty MkNotty so nekako te mlade nadebudne glam/sleaze rock skupine, ki nekako vračajo ta žanr nazaj v središče pozornosti slovenskega glasbenega prostora. Kako se razumete skupine med seboj?
Marin: No ravno te tri skupine, se med seboj odlično razumemo. Prav v vsem. Ni med nami nobenih skrivnih iger.
Grega: V tem času pa se je pojavilo polno mulcev, ki se gredo "glam" in se skušajo "šlepati" zraven. Zadnjič sem bral v Žurnalu, da je neka skupina, imenujejo se Rockalution, prvi "hair" metal bend v Sloveniji.
RockLine: Očitno si na tak način umetno gradijo svoje ime, umetno reklamo.
Grega: Brez zamere, ampak lahko rečem, kar se razumevanja "hair" scene tiče, da so še "cuzali mleko iz jošk, ko smo mi že igrali".
Marin: Kolikor vem je ta skupina prej igrala stari rock. Potem so videli, da to ne gre, pa so se malo preoblekli, dali nase srajčke in zdaj se imajo kar za "glam".
Grega: Potem imaš lahko obrnjeno situacijo. Denimo Shutdown, oni so zelo cool, pa jih ne smeš označit za "glam", kljub temu da igrajo Motley Crue, imajo Kramer kitare, nosijo usnjene hlače. Pa zanimivo je da jih podpirajo ljubitelji "glama".
RockLine: Je pa to na severu Evrope zelo popularno.
Grega: Na Švedskem. Moraš iti enkrat na Sweden Rock festival. Tam je takšna glasba "mainstream". Ostalo je tako kot v osemdesetih. No kar se pa Slovenije v tej sferi tiče, bi se pri teh obetavnih novih bendih odločil znotraj glam žanra, kar se odrske izvedbe tiče, torej live performansa, za Broken Arrow. V pisanju skladb so zelo močni, lahko rečem celo najmočnejši v tem žanru Hotty MkNotty, njihov komad Take Me To L.A. npr. mi je eden najboljših komadov, ki so nastali v Sloveniji, v tem žanru. Cyclone imamo pa zares dobro publiko, še zmeraj gojimo tak "underground" pristop, kjer Marin pošlje vsakemu ljubitelju in podporniku naše skupine osebno vabilo po elektronski pošti.
RockLine: Pa to je super taktika. To bi se morali tudi ostali bendi po tem zgledovati. Kaj pa glede pisanja avtorskega materiala, kako nastajajo skladbe? Kdo prinese ideje?
Grega: Ja v glavnem v 90% ima pisanje glasbe pod komando Marin, verze za same komade si pa ponavadi razdelimo med seboj.
Marin: Grega pride navadno z refrenom, potem napišemo preostanek besedil različni člani ekipe.
Grega: V večini smo za nastajanje komadov zadolženi Marin, Anžk in jaz.
RockLine: Kdaj se obeta studijski prvenec?
Marin: Ravno študiramo koliko denarja se je nabralo in razmišljamo ali bi šli posneti kakšne štiri komade, da bi izdali kakšen kvaliteten demo, ali pa počakali, da se komadov še nabere, v tem času koncertirali dalje in zbrali denarja toliko, da bi posneli potem kar celoten album. V enem kosu.
Grega: Bistvo je, da posnamemo dobro produkcijo in ne da pride od nas nekakšen polovičarski izdelek, ki bi v zvoku zelo šepal.
RockLine: Koncerti pravita. Se obeta v kratkem kakšna "turnejica" po Sloveniji?
Grega: V jeseni planiramo skupno koncertno odpravo z Broken Arrow. Poletje bomo skušali izkoristiti za kakšen špil na motozborih.
RockLine: Kaj pa vaju je navdihnilo, da sta se začela ukvarjati z glasbo,? Pa tudi konec koncev to, da sta pristala v hard rockerskih vodah?
Marin: Moj stari oče je bil odličen harmonikaš. Cela vas ga je hodila poslušat, ker je bil najboljši harmonikaš v vasi. Moja mama je zato hotela, da tudi sam postanem harmonikaš. Zato so mi prinesli eno majčkeno harmoniko. Potem sem igral ob radiu. Vrteli so se The Beatles in podobno. Pa so rekli: "Talent, talent, talent." In so me poslali v glasbeno šolo. Jaz pa sem takrat že poslušal Iron Maiden in podobne stvari. Po dveh letih šole za harmoniko sem si rekel, da to pač ni rock n' roll. A je bilo dobro. Dobil sem nekaj teoretične podlage. Zato sem potem naprej vadil tudi klaviature. No na koncu osmega razreda osnovne šole sem dobil kitaro. Seveda so mislili, da me bo itak minilo. No to se pa ni zgodilo in so me tako tudi doma začeli še bolj podpirati.
Grega: Jaz sem v osemletki poslušal Guns N' Roses, pa Queen. Bil sem velik ljubitelj glasbe Queen. Potem pa so sledile trše in trše zadeve. Metal, thrash metal, pa potem recimo Savatage, ki so mi še danes ena izmed najbolj priljubljenih skupin, podobno Queensryche. No seveda je tu potem veliko "glama". Nekaj časa samo Motley Crue, no danes pa trenutno precej poslušam skupine, kot sta Journey in Magnum. No ampak ta moj rang je zelo širok. Nabor skupin sega od Journey do W.A.S.P.
RockLine: In kratkoročni načrti za Cyclone so?
Grega: Čim več špilov in narejenega avtorskega materiala. Nastajajo pa naši komadi počasi. Smo perfekcionisti, peglamo zadevo. Spremenimo, če odkrijemo, da kaj lahko še bolje zveni od neke že postavljene glasbene ideje v komadu. Radi bi imeli napisanih, dokončanih vsaj osem avtorskih komadov, da se potem lahko resno lotimo dela v studiu.
intervju vodil: Aleš Podbrežnik
fotografije: Robi Lipej
na vrh