Cripper so nemška metalska zasedba doma iz Hannovra. Kvintet, ki ga sestavljajo Britta Görtz (vokal), Christian Bröhenhorst (kitara), Jonathan Stenger (kitara), Bastian Helwig (bas kitara) in Dennis Weber (bobni), deluje pod tem imenom neprekinjeno od leta 2005. V karieri so doslej izdali EP "Killer Escort Service" (2006), studijski prvenec "Freak Inside" (2007) in njegov naslednik "Devil Reveals" (2009). Skupina ustvarja na temeljih zapuščine tevtonskega thrash metala klasikov tipa Paradox, Vendetta, Kreator, Sodom,... vendar pa v ta značaj vrivajo Cripper moderne metalske elemente, tehnično kompleksneje strukturirane aranžmaje, posebno značilnost in prepoznavno karizmo, pa dobi njihov izraz z vokalom pevke Britte, ki ponuja brutalno ekstremno growl-anje. Torej, če mislite, da je Angela Gossow iz Arch Enemy edina tovrstna punca, ki lahko danes bljuva in bestialno kruli s svojim ekstremnim vokalom na metalskem prizorišču, ste se žal ušteli.
Da so danes Cripper navkljub relativno skromnemu številu urandih izdaj v šestih letih delovanja vse bolj prepoznavni in cenjeni, potrjuje njihova redna udeležba na največjih evropskih metalskih festivalih. Med drugim so Cripper nastopili kar trikrat zapord tudi na Metal Campu v Tolminu in sicer leta 2006, 2007 ijn 2008, ob tem pa bili udeleženci lanskoletnega 70.000 Tons of Metal festivala in križarjenja na Floridi, naposled pa jim je vrata odprl tudi verjetno kar drugi največji metalski festival v Nemčiji, ki se tradicionalno odvija vsako leto Bang Your Head!!!.
In od kod namig o božični verziji "Jacka Razparača"? Če bi moril "Jack The Ripper" za božič (angleško "Christmas"), bi se imenvoval Jack The "C" plus "Ripper"...
Pravkar ste stopili z odra tu v dvorani Messehalle sredi Bang Your Head festivala v Balingenu. Kakšna so občutja?
Britta: Tudi sami smo izjemno presenečeni nad napolnjenostjo dvorane in avdienco, ki nas je prišla spodbujat. Prvikrat smo nastopili na tem festivalu v naši karieri in tak odziv nam resnično veliko pomeni. Sprva smo bili v dvomih, spraševali smo se kako bo z odzivom, bili smo skeptični, vendar pa je množica in energija publike dobesedno skupini dala krila in vse se je izteklo, kot smo si tudi sami želeli.
Od izdaje vašega zadnjega albuma "Devil Reveals" je minilo dve leti. V kakšno smer se razvija vaš material za novi njegov studijski naslednik?
Bass-T: S sledečim albumom bi bili radi še hitrejši, še agresivnejši obenem pa še bolj nagroovani. Problem je v tem, ker ne vemo kdaj se bomo vrnili v studio. V zvezi s tem še nimamo prav nobenih načrtov.
Christian: Veš težko karkoli napovemo, pravzaprav nismo niti začeli s pisanjem materiala. Ne morem niti napovedati kako bo izgledal novi album. Gotovo pa bo slikovit, saj smo člani skupin odraščali na različnih glasbenih platformah. Kar pa se tiče primerjave "Devil Reveals" s predhodnimi izdelki, je to album na katerem smo nekako definirali našo zvočno usmeritev. Je precej bolj zvočno dodelan, bogat v zvočni kulisi, nagruvan. Gotovo pa bomo kopali v tej smeri dalje.
Britta: "Devil Reveals" je album, ki nas je nekako povezal v še bolj koherentno enoto. Na njem smo nekako maturirali, smo dozoreli, kot ekipa, kot skupina, kot prijatelji. V sklopu izdaje tega albuma smo odigrali našo prvo evropsko turnejo, nastopili na nekaj največjih evropskih festivalih, v tem času je naš kitarist Jonathan postal oče.
Britta, kako skrbiš za svoj vokal, da ga ekstremno petje ne poškoduje?
Britta: Khm... ljubim radijske škandale ha, ha, ha,...
Pa vseeno, v čem je skrivnost, da lahko spraviš iz sebe vokal tako grozljive in zlovešče vsebine, še posebej glede na to, da growl vokali niso ravno karakteristika nežnejšega spola?
Britta: Pravzaprav sama v tem ne vidim prav nobene posebnosti. Menim, da lahko vsakdo tako poje, vsakdo, ki lahko "zakašlja". Ni važno ali si fant, ali punca, seveda pa je pomemben trening, vaja. Brez tega ni nič. Kar se tiče vzdrževanja vokala, seveda gre za vrsto vokalnega športa. Gre za različno tehniko, kot je tehnika petja v operi npr. Z obema načinoma lahko poškoduješ glasilke, zato moraš tehniki obvladovati. Če lahko zakašljaš, boš lahko tudi "za-growl-al", saj se pri kašlju uporabljajo ista struktura mišic, kot pri "growl-anju".
Kakšna so vaša glasbena ozadja, na katerih ste rasli in se razvijali individualno, kot glasbeniki?
Bass-T: Začel sem z nemško folk glasbo, kot otrok. Trenutno poslušam veliko bluesa in bluesovsko orientiranega stoner rocka, takšna zasedba je recimo Clutch, obožujem Primus in njihovega basista Lesa Claypoola...
Dennis: Stara šola metala v Nemčiji, surf punk, skate punk, elektronika, pa tudi bolj resne stvari kot je recimo Jona Baez,... zadnje tedne poslušam precej ameriškega hard core-a. Torej zelo, zelo mešano.
Jonathan: Moje glasbeno ozadje je precej dolgočasno. Sam poslušam Thrash metal, speed metal, rad imam klasični rock, progresivne zadeve, kot so denimo Tool, na drugi strani Jethro Tull, zelo sem tudi v stoner rocku, kot so denimo Kyuss.
Britta: Sama se sploh ne obremenjujem s tem. Če mi neka skladba "potegne", potem je to, to. Ne gleda na to, ali gre za skupino absolutnega "podzemlja", ali za skladbo znane skupine.
Christian: Tudi sam ne bom povedal nič posebnega. Sem dolgočasen "metalhead" (vsi smeh). Poslušam veliko thrash metala, veliko različnega death metala, ob tem le majhen ščepec black metala, če se lahko izrazim, bi rekel, da poslušam glasbo, ki je tako ali drugače povezana s "Cripper metalom".
Kakšni so dosedanji odzivi publike nad glasbo Cripper?
Christian: Verjemi ali ne, a figo mi je mar za to. Ko grem na oder, si želim le popolnega odklopa ter da odigram na polno našo glasbo. Da padem v feeling in da odsekamo z vso močjo naš repertoar. Uživam v strastnem igranju. Sem pa zelo vesel, da se v splošnem thrash metal vrača na prizorišče v teh zadnjih nekaj letih. Ljudje znova množično obiskujejo koncerte thrash metal skupin. Seveda ni pretiravanja v smislu objav in publicitete v medijih in to tudi ne bi imelo nikakršnega smisla konec koncev.
Britta: Če si iskren v svojih željah in realizaciji ciljev in resnično garaš, potem se ti vse to poplača, povrne. Odziv okolja je pozitiven in ohrabrujoč. To smo dosegli mi, čeprav ne moremo živeti od glasbe, kot profesionalci. Vsak od nas se preživlja z rednim delom, ki ni vezano na sodelovanje v Cripper. Povezuje pa nas ena osnovna in skupna stvar. Ljubezen do tistega kar počnemo. In to je ustvarjanje in igranje naše glasbe.
Dennis: Nekaj je bilo pri tem tudi sreče...
Britta: Lahko rečeš tudi to, vendar sama menim, da je šlo v prvi vrsti sprva za veliko garanje, potem pa za srečo.
Kako ste prišli v kontakt z založbo CMM Records, ki skrbi za vašo glasbo in kakšne ugodnosti vam ponuja založba sama?
Jonathan: V Hannovru je metalska scena majhna. Vsi se dobro poznamo med seboj. Björn (Björn Van Öttingen, vodja CMM Records op.p.) živi nekaj kilometrov stran od mene...
Britta: Sodelovanje se je pričelo, ko smo posneli naš prvi EP. Naš EP smo razpošiljali naokrog medijem in založbam ter ostalim potencialnim partnerjem, ki bi jih naša glasba kakorkoli uspela pritegniti. Kar se tiče vzpostavitve kontakta z Björnom, smo celo privarčevali denar za poštno znamko.
Christian: Da. Na sedež založbe smo se odpeljali kar s kolesi.
Dennis: Björn je pravzaprav naš šesti član ekipe. Stori glavnino najpomembnejših stvari za Cripper. Je naš velik podpornik, obožuje našo glasbo in kar je najbolj pomembno, je naš velik prijatelj, ki mu lahko vselej zaupamo.
So v igri kakršnikoli dogovori za novo koncertno turnejo, nemara s kakšno večjo zasedbo?
Britta: Da. Dogovori potekajo sicer ves čas, vendar pa je vse odvisno od tega kdaj bomo izdali novi studijski album. Seveda pa smo trenutno premajhni da bi nastopali v vlogi glavnih nosilcev turneje, tako da bomo zagotovo nastopili v paketu, kot predskupina večji zasedbi, ko pride do turneje.
Torej, v čem je potemtakem problem, da še vedno ni prav nobenega materiala za novi album?
Vsi v en glas: Ker ni nobenega navdiha (vsi smeh).
Britta: imamo srečo, da je z nami CMM Records, ki ne ustvarja nikakršnega pritiska nad nami. Zato se sami odločamo, kdaj je napočil pravi čas in se odpravimo pisat material ter potem odrinemo v studio na snemanje. Seveda je to odlašanje povezano z rednimi zaposlitvami, ki jih vsakodnevno opravljamo prav vsi člani skupine.
Nastopili ste kar trikrat v Sloveniji. Na festivalu MetalCamp v letih 2006, 20077 in 2009. Kakšni so vaši vtisi nad organizacijo festivala in kakšno se vam zdi tamkajšnje festivalsko prizorišče?
Bass-T: Metal Camp je bil moj prvi metal festival katerega sem se kdajkoli udeležil v svojem življenju. Prej sem se potikal po reggae festivalih. Bilo je neverjetno, moj prvi obisk metal festivala je bil hkrati nastop s skupino Cripper. Prelepa dolina vrinjena med Alpe. Prelepi razgledi.
Britta: Slovenija je ena najlepših dežel na katere sem imela priložnost obiskati v svojem življenju, prav tako pa to velja tudi za Metal Camp. Pokrajina tam je prelepa.
Christian: Metal Camp je prizorišče, ki se lahko iz raja spremeni hipoma v pravi pekel. Ko se zberejo tam strele in nevihte, te nikakor nočejo zapustiti doline. Ko pride naliv, deluje vse na prizorišču kot popoln armagedon. Prostor je rajski, vreme tam pa lahko prav peklensko, vendar pa za to nikakor ne krivimo tebe (smeh).
S tem bi zaključili tale naš pogovor, iskrena vam hvala za vaš čas in upam, da se kaj kmalu znova srečamo, npr. na Metal Campu, kjer bo naslednja runda piva moja.
Vsi: Hvala tudi tebi, pozdravi metalce v Sloveniji.
intervju vodil, prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
na vrh