Trio je ravno dodobra sestopil z odra, po špilu v Postojni, v sklopu "Epic RockLine Contesta", fantje so še pokadili vsak svoj čik, se založili z vrčkom piva in se pridružili k pogovoru.
RockLine: Kaj je bil vaš osnovni motiv, ki vas je prignal na ta natečaj sem v Postojno?
Tadej: V bistvu informacija na internetu. Prijavili smo se zaradi koncerta, ne zaradi tekmovanja.
Marko: Pa tudi trenutno nam primanjkuje koncertov. Ko smo začeli igrati pred kakimi petimi leti, smo imeli samo v tistem letu kakih 30 špilov.
RockLine: Ravnokar ste sestopili iz odra. Kakšen je občutek?
Tadej: Čisto olajšanje.
Marko: Zelo smo zadovoljni.
Tadej: Da. V tem času manj vadimo, ker nam primanjkuje časa in kljub temu menim, da smo odšpilali zelo dober koncert.
RockLine: Ste bili zadovoljni z zvokom? Rock Cafe se lahko namreč pohvali z odlično akustiko.
Tadej: Zelo. Zelo dober zvok smo imeli. Tudi Rock Cafe je super klub. Sploh glede na to, da smo nocoj prvikrat nastopili tukaj.
RockLine: Za razliko od konkurentov Taking Over Mars, ste vi pripeljali celo obe pripadnici ženskega spola, da vas podpreta tu nocoj v Postojni.
(vsi: smeh)
Tadej: Hja, žal samo dve, ker za tri v avtu ni bilo dovolj prostora, ha, ha, ha...
RockLine:Kako ste se vi trije našli skupaj?
Tadej: Že od malih nog se poznamo med seboj. V bistvu smo rasli skupaj. In potem se je tako zgodilo...
RockLine: Kakšno je stanje za punk rock na Štajerskem koncu Slovenije od koder prihajate?
Tadej: Še vedno je scena živa, čeprav mogoče ni takšnega interesa zanjo, kot nekaj let nazaj. Kljub temu je na našem koncu nekaj močnih skupin.
Marko: Za ta del Slovenije je nemara značilno to, da je socialno bolj šibka, odtod tudi dejstvom, da gre punku vedno nekoliko bolje pri nas, kot drugim zvrstem glasbe. Sploh v tem smislu, same prepričljivosti, ki jo skupine izražajo na odru ali v studiu.
RockLine: Zdaj sem se spomnil recimo na prekmurski bend Dežurni krivci. Fantastična skupina, res. Kakšna pa je podpora štajerske publike vaši glasbi, ali nasploh punk glasbi?
Tadej: Kar se Maribora tiče in njegove okolice, je to kar dobro urejeno. Vsi ti mali punk festivali, ki se odvijajo na našem koncu, vse to zelo dobro teče. Čeprav, kot sem že prej omenil, ravno v tem času mogoče deluje vse skupaj, kot da se je scena nekoliko zasitila, naveličala in da je odziv nekoliko slabši, kot je bil še pred nekaj leti.
RockLine: Kaj pa tujina? Avstrija je blizu Šentilja. Kaj nastopate tudi v Avstriji?
Tadej: Doslej smo nastopali v Avstriji, na Madžarskem in v Hrvaški. Se nam je pa ponesrečil koncert na festivalu Viva La Pola v Puli, ker si je bobnar ravno pred koncertom poškodoval roko. Drugače pa nas v Avstriji kar dobro sprejemajo. Značilno je to, da smo Slovenske skupine, kot recimo mi, tam nekoliko "eksotične", malo drugačne in to publiko tam privlači. Sicer pa smo nastopali v klubu Explosiv v Grazu. To je super klub. Ima vse. Tudi snemaš lahko v njemu.
RockLine: Vaš odnos do glasbe je neizprosen. Imate neusmiljen značaj, ste ostri, neposredni, kažete s prstom na krivico, ste neke vrste rablji neresnice...
Tadej: Stremimo za tem, da ustvarjamo svojo glasbo, z nekim svojim značajem, prepoznavno podobo. Nismo obremenjeni s tem kaj so ustvarile, ali ustvarjajo druge skupine. To velja tudi za ideje. Niti ne razmišljamo mnogo ali vleče neka ideja na trdi punk, ali ima poudarjeno noto melodičnosti, ali pa elemente ska glasbe. To nima nobenega pomena. Ideje preizkusimo in če neka ideja funkcionira, je potem to tisto pravo, tisto kar mi iščemo.
RockLine: Nas pri RockLine-u je, ko smo jadrali po vaši MySpace strani, impresionirala zlasti vaša skladba Kurbin sine.
Tadej: Ta skladbo smo posneli v Avstriji. Videospot in pesem. Ta komad je bil sprva mišljen za tonsko vajo. Besedila skladba ni imela. Potem se je pripetilo to, da ko smo bili v Avstriji, se je ponudila situacija, da so nam rekli, če posnamemo kako novo skladbo. Rekli smo, da jo imamo, imeli pa smo v mislih ravno to skladbo. In ker se je zelo mudilo, mi pa smo bili pri tej skladbi povsem brez besedila, smo sestavili besedilo v petih minutah, tik pred pričetkom snemanja v studiu, zunaj smo se posedli na stopnice in spisali nekaj.
RockLine: Spontanost lahko šteje ogromno. Potem na primer otvoritvena skladba vašega nocojšnjega nastopa, ki se imenuje kar Cosa Nostra. Besedilo iz treh štirih besed, ki jih samo vrtite v kombinacijah. A to deluje, funkcionira, ima učinek.
Tadej: Večina naših skladb bazira na enem samem stavku, kar se besedil tiče. Na nekaj besedah. Nikakor ne kompliciramo s tem. Menim, da zadane nekaj besed, ki jih diktiraš skozi glasbo našega kova, tudi v namernih repeticijah, precej bolj neposredno, kot če bi razvijal sporočilnost skozi neko metaforično zamaskirano filozofijo.
Marko: Ko pride nek riff, okoli njega oblikujemo nato vse ostalo.
Tadej: Ponavadi delamo našo glasbo tako, da se dobimo na vaji, se nekako "ogrevamo" in potem pride nek nov riff, povsem brez premišljanja, ki nam je všeč in potem zgradimo na podlagi tega riffa vse ostalo.
Marko: Plus besedilo v štirih besedah, ha, ha, ha...
RockLine: Pa saj v tem slogu niti ne potrebuješ česa več. Gradite na elementu neposrednosti, brez kakršnihkoli solaž in podobno....
Tadej: Veš, nekoč smo poizkušali vgrajevati v skladbe tudi solaže, pa smo dejansko tudi sami potem ugotovili, da so povsem odvečne, pravzaprav nepotrebne.
RockLine: Kakšne pa so Cosa Nostra želje za prihodnost?
Marko: Super bi bilo, da izdamo čim prej album.
Tadej: Material je. Naš avtorski. Imamo 27. pesmi na razpolago. In menim, da za naš album ne potrebujemo več kot 30. minut materiala, da predstavimo našo glasbo na njem, sicer lahko začne tak album poslušalca dolgočasiti. Seveda pa si ob tem želimo pridobiti tudi čim več priložnosti za nastopanje na koncertih!
fotografije: Mojca Perdih
*Kako je bilo na koncertu zasedbe Cosa Nostra v sklopu natečaja "Epic RockLine Contest", dne 17.12.2009, v Postojnskem klubu Rock Cafe, si lahko preberete TUKAJ.
na vrh