Pravijo pa fantje, da se požvižgajo na to kakšen slog igrajo. Vse podrejajo v prvi vrsti lastnemu užitku in sprostitvi, bodisi, ko so na vaji, ali na odru. V silno zanimivem, zabavnem in duhovitem klepetu so fantje orisali ozadje nastanka skupine in razodeli svoje kratkoročne glasbene želje in glasbeno vizijo.
RockLine: Kje ste "zvohali", da poteka v Postojni Epic RockLine Contest in kaj vas je prignalo, da se prijavite na ta natečaj?
Andrej: "Insider-ska" veza pri RockLine-u.
(Vsi: krohot)
RockLine: Kako prosim?
Andrej: Da. Resno.
Grega: Nekaj časa se je naša skupina celo imenovala po tem človeku.
RockLine: Daniel Pavlica Band?
Andrej: Ne, ne. Ansambel Daniela Pavlice. Tako smo se imenovali v začetku in s takšnim imenom smo se tudi prijavili na to tekmovanje. Ampak potem to ni šlo naprej. Naše izvirno ime se je moralo očitno nekje izgubiti.
Rockline: Naj me vrag, če tole ni neslana šala.
Andrej: Ne. Nikakor. To je zelo slana šala. Taista oseba je potem ime naše skupine samovoljno spremenila v Brian Robertson Band.
RockLine: Od kod sedaj Brian Robertson Band?
Andrej: Hja, to ve pa samo ta oseba.
RockLine: Kako ste se "pohaklali" vi trije skupaj v trio in odločili, da zaženete novo skupino?
Grega: Peter in jaz se poznava že dalj časa. Kasneje sem spoznal Andreja, pa sem ga povprašal, če bi bil slučajno zainteresiran, da pristopi poleg. Tako smo se začeli dobivat skupaj na vajah, pričeli preigravati stvari. In sedaj smo spravili že skupaj svojo avtorsko glasbo.
Peter: Kriv za to pa je Daniel Pavlica, ha, ha...
Andrej: Da. On je kriv. Ker smo imeli bend z Danielom. V bistvu sva se mu midva z Gregom javila na oglas. Tudi Peter je prišel na našo zadnjo vajo, a nam ni uspelo rešiti benda.
Grega: Peter je skušal rešiti situacijo, a je bilo prepozno.
Peter: Drugače pa sva se jaz in Grega spoznala tako, da je Grega nekoč prišel k meni na avdicijo...
Grega: Da. Od tega je moralo miniti kakih 8 let. Še v prvem letniku srednje šole.
Peter: Da. Grega je prišel k nam leta 2000 ali 2001, bil je star kakih 16 ali 17. let. Od takrat igrava več ali manj stalno skupaj in od takrat sva tudi zamenjala kake 3. ali 4. zasedbe.
RockLine: Lahko vsak posameznik približa kakšno je njegovo glasbeno ozadje. Kakšni navdihi in kaj ga privlači med igranjem in pisanjem glasbe?
Grega: Naj prične kar Andrej ker je med nami najstarejši, pa še inicialka njegovega imena je prva v abecedi.
Andrej: No, če že vztrajaš. Kariero sem nekako pričel z Lady's First. Gotovo najmanj kakih 5. let nazaj. To so bila leta tistega lepega rock n' rolla. Potem so se Lady's First usmerili bolj v heavy metal, jaz pa sem po duši bolj klasičen hard rocker, tako da mi potem vzdušje ni več bilo tako blizu. Zato sem se poslovil od njih. Smo pa še danes zelo dobri prijatelji.
Grega: Jaz in Peter sva igrala prej pri Dark Light, potem smo razpadli. Poleg Come Taste The Band, igram tudi pri Lenih kosteh.
RockLine: Lene kosti? Čakaj, čakaj, tole pa postaja že pretirano vroče. Kako si pa zadel tole terno na loteriji?
Grega: Ma super je! Okej, sicer res vlada razlika v letih, sicer se pa razumemo, kot bi bili povsem blizu drug drugemu. Super se štekamo. Res uživamo skupaj.
RockLine: Pa ti povzroča kaj težav to "preklapljanje", saj sta obe skupini povsem različni? Pri Lenih kosteh moraš skrbeti še bolj izdatno za zunanji videz. Strupen videz z usnjem in verigami...
Grega: Res da po duši nisem tisti zakrknjeni hevy metal fan, pa da sicer kadar nisem pri Lenih kosteh, ne nosim metalske konfekcije, pa mi sicer neverjetno ustreza sama energija Lenih kosti. Od samih skladb, kako so spisane, do energije tako na vajah, kot na živih nastopih. Biti pri Lenih kosteh je res izziv in obenem velika zabava. Tukaj je še en faktor. Ti fantje imajo že tako veliko kilometrino za seboj, da se vselej od njih naučim marsikaj koristnega. Upam, da bomo še naprej takole "pičili", kot do sedaj!
RockLine: Pri Lenih kosteh si nasledil škornje tvojega očeta. Je ponosen nate?
Grega: Seveda. Sedaj pa je uradni fotograf Lenih kosti in Come Taste The Band in je tudi po tej plati obdržal stik s starimi prijatelji.
RockLine: Da osvežim rdečo nit. Peter prosim, predstavi se tudi ti RockLine bralcem.
Peter: Pa v bistvu pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tudi moj oče je bobnar. Igral je v številnih skupinah. Pravzaprav s tem tudi jaz rasem gor celo življenje. Nekako sem se navzel tudi jaz njegovega sindroma. Igral sem naenkrat v treh ali štirih zasedbah hkrati. Vendar to ne gre. Ne zmoreš. Trenutno sem vključen tudi v projekt Rockomotiva. V okviru tega projekta smo sodelovali tudi Come Taste The Band. Najprej v torek, 16.02.2010 v ljubljanskem Roxlyju, kot tudi pri Maki-ju (Matjaž Živkovič - Maki, vokal, The Dinkers op.p.) v Grosupljem Pri Pujsu, to je bivši Groš. V tem projektu smo skupaj povezane štiri skupine in tako nastopamo skupaj.
RockLine: Kako nastane nek komad pri Come Taste The Band?
Peter: Jaz menim, da tako kot pri vseh drugih skupinah. Vsakokrat moraš priti z neko začetno idejo. Po navadi je z idejami na vaje prihajal Grega.
Grega: Ideja nastane preden prideš na vajo.
Peter: Potem pa kakšen "jamm" v našem prostoru, kjer vadimo posnamemo...
Andrej: Če bi primerjal komad, ki je odigran na prvem jammu s tem kar se razvije iz njega po dveh ali treh mesecih, bi komaj ugotovil, da gre za isti komad.
Grega: Da. Tak komad se potem spremeni za kakšnih 70% od osnovne ideje oziroma prve verzije.
RockLine: Igrate zelo zanimivo, za današnje trende manj običajno različico rock glasbe. Začuti se funk. Dinamika ritem sekcije je izredna, poleg tega se čuti tudi nekaj bluesa, Andrej pokrije s svoji zvokom in slogom veliko zvočnega prostora s kitaro... Poslušate stari rock iz sedemdesetih, ali ste povsem brez razmišljanj razvili slog, kot ga trenutno predstavljate in ponujate s svojo glasbo?
Grega: Mi pravzaprav sploh ne razmišljamo veliko pri vsej stvari. Še posebej ne razmišljamo kaj bo prišlo ven, ko se lotevamo samega igranja na vajah. Delamo kar nam sede.
Andrej: Vsak od nas posluša tudi nekaj starejše glasbe, to bo že malo vplivalo.
Grega: Vsak da nekaj svojega v glasbo in potem pride to kar slišiš. Nekakšna glasbena mešanica vseh nas treh.
Peter: Pri tem pa poizkušamo ustvarjati čim bolj raznolike skladbe. Seveda je prednost pred vsem, da ustvarjamo to, kar na ugaja.
Andrej: Če bi jaz sam ustvarjal svojo glasbo, ne bi nikoli tako zvenela kot to, kar igram v Come Taste The Band. Tukaj pa se okusi in pristopi vseh nas treh prepletejo in potem pride ven nekaj, čemur se nihče med nami ne nadeja. Tako da včasih presenečamo sami sebe. In to mi je osebno zelo všeč.
Peter: Pri vsaki takšni zgodbi morajo biti skupaj ljudje, ki se dopolnjujejo med seboj. Če gledajo vsi v eno smer, v glasbenem oziru, potem...
Grega: ...postane stvar toga.
Peter: Queen še zdaleč ne bi bili Queen, če bi bil v tej zgodbi samo Freddy Mercury. Naš cilj je, da se ne ponavljamo. Veš, ne želimo si naredit nekega sloga in se potem oklepati te formule, kot pijanec plota.
Grega: Mi smo s slogom povsem neobmrenjeni. Ali je funk, ali pa punk. Vseeno nam je. Glavno, da imamo toliko poguma, da ustrežemo najprej našim užitkom, potem pa se oziramo šele na vse ostalo.
Peter: Vsa zgodba pri nas pa se bo dodatno razgibala, saj načrtujemo, da se nam bo priključil tudi četrti član.
RockLine: Na kateri poziciji?
Peter: Na klaviaturah.
Andrej: Iščemo namreč takšnega klaviaturista, ki ima dolge lase....
Grega: ... pa malo bradice in spredaj malo razredčene lase, pa nosi trenirko in usnjeno jakno.
Andrej: Takšnega klaviaturista bi takoj vzeli v skupino.
Grega: Da. Ker je takšnih klaviaturistov zares malo.
Peter: Bomo dali en oglas.
RockLine: Kdaj bomo pričakali prvi studijski album?
Peter: Ko zmagamo na tem natečaju, ha, ha...
Grega: Da. Če pa tukaj ne zmagamo, potem pa bomo napisali 12. skladb do konca in...
Andrej: ...počakali, da zmagamo na kakem drugem natečaju, ha, ha, ha...
Peter: V sklopu tega projekta Rockomotiva se nam obeta snemanje albuma. Ne resno. Obstaja načrt.
Grega: Vendar moramo izpiliti vsaj še dodatne 4. komade.
RockLine: Pa sicer. Kako vsa sprejema publika, ko ste na odru? Predvčerajšnjim ste igrali v Roxlyju.
Peter: V Roxlyju smo naleteli na nepričakovan obisk. Bilo je nabito. Bil je pustni torek. Bil je super odziv in bila je sama pozitivna energija. Ob tem, da si moral kupiti vstopnico za 3,00€. Torej paket štirih skupin. Bilo je že skoraj malo pretirano. Igral sem z dvema skupinama. Najprej s Come Taste The Band in potem še s skupino Radio Zoo. In ko sem nastopil z zadnjo skupino, so ljudje že počasi zapuščali prizorišče. Bilo je namreč med tednom.
RockLine: Nocoj v Postojni pa ste imeli zelo dober zvok. Zelo dobro ste funkcionirali. Kakšni so bili nocojšnji občutki, ko ste bili na odru?
Andrej: Ozvočenje je bilo super.
Peter: Že prej, ko smo prisluhnili tonskim vajam obeh drugih skupin, ki se bodo zvrstile za nami tu, nocoj v Postojni, smo bili pozitivno presenečeni nad tem prostorom.
Grega: Naj rečem samo to, da se Ljubljana lahko takoj skrije glede takšnega prostora, kot je Rock Cafe v Postojni. Rock Cafeju ni blizu niti Orto Bar, niti kateri drug ljubljanski klub.
Andrej: Težko dobiš tako odličen prostor, tako dobro "zadenfan", kot je ta v Rock Cafe-ju. Tudi kar se zvočnega tehnika tiče, ton mojstra. Če ne drugega, je vsaj izreden karakter. Lahko mu nekaj poveš, pa se ne bo vsajal, ali bil aroganten, pač pa ti prisluhne in skuša pomagati najti rešitev. Tudi v tem oziru se je ta klub tukaj in danes, izkazal za nas nad vsemi pričakovanji. Ton mojster je super. No z izjemo "Youwde" (Tomaž Frelih "Youwda", kitara - Lady's First op.p.). On je pa pač nedotakljiv, he, he, he... Okej, "Youwda" nima toliko potrpljenja, kot ta ton mojster iz Rock Cafeja, ampak kakorkoli, je pa tudi zelo dober v svojem poslu.
fotografije: Aleš Podbrežnik
na vrh