Brutart je jeseniško-ljubljanska zasedba, ki je lansko leto izdala svoj prvenec z naslovom Mimic. Ta z unikatno mešanico death in doom metala predstavlja eno originalnejših metal zasedb na naših tleh. Brutart so bili tudi eni izmed nastopajočih bendov na letošnji Metal Manii, z vokalistom in kitaristom zasedbe Blažem Kelblom pa smo spregovorili na zadnji dan festivala.
RockLine: Pred kratkim ste izdali Mimic in povedal si, da so bili odzivi precej mešani, od zelo dobrih do negativnih.
Blaž: Ja, je bilo pravzaprav za pričakovati kaj takega. Že od začetka delovanja pravzaprav nismo imeli širšega odobravanja, že od dema Arab Dream naprej, zdaj tudi z Mimicom. Brutart ni bil nikoli širše popularen bend, niti ni bil mišljen kot kaj takega. Scena je pač taka, da ne ceni prav pogosto drugačnosti, zelo radi imajo generične bende, največji žuri so pa itak na cover bendih.
RockLine: Brutart ste tako ali tako precej zahteva glasba, niste na prvo žogo, potrebuješ nekaj časa, da jo osvojiš.
Blaž: Ne vem, sam te perspektive poslušanja glasbe niti nimam ker jo delam. Delamo tako kot vsak bend, napišemo riffe in jih sestavljamo skupaj. Poskušamo pa se izogibati stereotipnim foram tudi, če se kdaj dobro slišijo.
RockLine: Večinoma vas označujejo za death/doom metal bend. Kako pa bi ti označil Burtart, če bi moral?
Blaž: Ne vem, ko smo začeli smo mislili, da smo gothic bend tipa Paradise Lost ali Shades of God. Od takrat je minilo deset let in danes gothic pomeni Nightwish in od takrat naprej smo baje doom. Nekaj posnetkov smo poslali na nek doomerski webzine in so nam odgovorili, da nas ne bodo recenzirali ker nismo doom. Kljub temu smo bili za doom označeni vse do izdaje Mimica, za katerega pravijo, da je old school death metal album, čeprav je presek delovanja štirih, petih let. Komadi z Mimica so obstajali že za časa snemanja Arab Dreama leta 2003. Če bi jaz rekel, smo (počasen) death metal.
RockLine: Od izdaje Arab Dreama do izdaje Mimica je minilo kar precej časa. Kako to?
Blaž: Saj glasbe se je delala, nismo pa niti razmišljali o tem, da bi prišlo do albuma. Vmes je odšel basist, pa prišel kitarist in smo se menjali. Chopu od On Parole sem omenil, če bi nam zrihtal par koncertov in je kot pogoj postavil album, tako da smo se spravili snemat album. Snemali smo ga dva meseca, miksali pa skoraj eno leto. Mimic ima kot prva plata nekaj porodnih napak, slab sound, mogoče je premalo homogena, saj so komadi starostne razlike pet let.
RockLine: Kdo pa vam je naredil unikaten dizajn Mimica?
Blaž: Bobnarjeva puncaa. Vedno hočemo pač narediti nekaj drugačena in že za Arab Dream smo prosili kolega dizajnerja. Pri Mimicu smo gruntali kaj bi, punca od bobnarja ima pač čut, osnova je bila dorečena, naj izgleda kot knjiga. Osnoven koncept Mimica je, da vsi oponašamo zunanjost, notranjost ljudi pa je skrita, nikomur razkrita, prava človeška narava je skrita tudi samemu sebi. Vse ostalo je prilagajanje okolici, tudi sam pri 29 puščam čupo (smeh). Avtorici je ime Vesna Rodman, narisala je vse skice. Všeč mi je prav to, da so skice narisane "slabo", ročno, s prve. Ni nekih pravil oblikovanja, ker je Brutart, surova umetost.
RockLine: Saj prav to se ujema s konceptom Brutart/art brute?
Blaž: Tudi ja, čeprav smo pri nekaterih zelo picajzlasti, kje bo kakšna činela...
RockLine: Se sliši ja, bobnar je žival...
Blaž: Ja, saj včasih ga je treba nazaj držat, pa še bolj ga bomo. Ko smo miksali smo ugotovili, da so povsod činele. Vsi izhajamo iz različnih glasbenih vod. Sam sem dolgo časa poslušal post punk...
RockLine: Joy Divison?
Blaž: Ja, itak. Na Arab Dream je itak tribute Joy Division s priredbo. Kitarist Andrej je čisti death metalc, bobnar je gotičar, o basistu pa ne govorimo (smeh). Ampak miks nekako rata, bend se počasi formira. Na Mimicu so vplivi še razdrobljeni, komadi so precej različni, od progresivnih do death metalskih, to kar delamo naprej, od izdaje, pa formira nek stil, ki je bolj homogen.
RockLine: Se že dolgo udejstvuješ glasbenik?
Blaž: Prej sva imela s kitaristom že bend Human Agony, podoba scena kot Brutart. Z Brutart sem v bistvu prvič tako resneje.
RockLine: Sprašujem ker se mi zdi, da imaš odlično odrsko karizmo.
Blaž: Slišim ravno obratne zadeve. Brutart smo statični, smo mrtvi na odru, muska je sicer dobra, ne za poslušat na odru ampak doma... cdja pa potem nihče ne kupi. Ko smo začeli sem imel vedno tremo, vedno sem se tresel. Imeli smo blazne ambicije, kot vsak bend. Imeli bomo nekaj vaj, posneli bomo demo, poslali na založbo, dobili založbo in koncertirali. To se ni zgodilo, hvala bogu, zdaj pa smo že stari osli in pač pridemo in igramo. Musko bomo delali zavzeto, ne pa profesionalno. Generičnih metal riffov lahko proizvedemo za šest plat, ni pa tisto, da bi se ful sekiral in zaradi tega je mogoče bolj suveren nastop. Ker pač, v bistvu me boli.
RockLine: Samo ima Mimic nekaj fenomenalnih linij, ki te res butnejo npr. "Father I'm Sorry"...
Blaž: Ja, samo to niso moji vokali (smeh). To je bobnar, to je pravzaprav moj lažen credit. Live pojem jaz, sicer pa je bobnar odličen pevec. Tudi v prejšnjih bendih je on pel, pa smo se odločili, da bolje bobna in pomoje ima še ogromen potencial. Je neukrotljiv kar je po eni strani dobro po drugi pa spet ne. Bobnarji imajo radi "pokaži kaj znaš".
RockLine: Na Mimic se besedila ukvarjajo s človeško psiho, nravjo. Ste tudi zaradi tega na Arab Dream odpeli verze Edgarja AllanaPoeja?
Blaž: Ma, niti ni globlje zgodbe. Za Israfel smo imeli delen naslov Arab Dream, bobnar je napisal besedilo, a ni bilo dobro. Kolega je predlagal Poeja, smo probali in je pravzaprav odlično glasbeno besedilo. Ni neke hude sporočilnosti kako smo do tega prišli.
RockLine: Kakšna pa je prihodnost za Brutart, pač standardno vprašanje za konec?
Blaž: Pomoje je prihodnost, zasedba se je končno ustalila, končno smo začeli delat spet musko, ki smo jo pozabili delat ker samo tako dolgo miksali, nismo imeli vaj, ali pa smo imeli vaje za koncerte. Dva komada imamo v delu, čez dve leti bo mogoče spet plošča. To je to. Hvala za intervju.
RockLine: Hvala tebi!
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Besedilo: Rok Klemše

na vrh