RockLine: Od mnogih sem slišal da ste najboljši glam hard rock bend v Sloveniji trenutno, je to res?
Bor: Ne vem, če smo najboljši. V Sloveniji je dosti dobrih bendov v tem glasbenem okviru. Odličnih bendov. Poleg Cyclone, so tu še Hotty MkNotty.
Matjaž: No že eni Šank Rock so veliko bolj uigrani kot mi. To sploh ni primerljivo. No jaz temu kar igramo rečem kar "underground" rock.
RockLine: Meniš, da to pride z leti in izkušnjami?
Matjaž: Da. Vendar če že sedaj žanjemo hvale, je to samo dober znak. Se trudimo.
RockLine: Čuti se da ste ljubitelji skupin kot so Šank Rock, Pop Design.
Matjaž: Vsekakor.
RockLine: Zanimivo je kako je ta slovenska hard rock glasba iz osemdesetih pridobila na vrednosti v tem času, ki je pretekel do danes. Nekako odkrivate te starejše slovenske rock skupine znova in jim na nek način dajete veljavo za njihov opus.
Rok: To je danes skoraj alternativa. Gre za nek "flash back" iz let, ko sem bil še otrok..
Bor: Iz tvojih let že mogoče, ha, ha, ha... mojih ne.
Matjaž: Mojih tudi ne. Ko sem bil jaz majhen, so bili popularni Kingston, Čuki in podobno, ha, ha, ha...
RockLine: Hmmm,.... Kaj bi se zgodilo, če bi se vsi danes vrgli po Kingstonih?
Matjaž: Če bi njih vzel za idole, potem ti ni pomoči za kakršnokoli nadgradnjo in napredovanje, v glasbenem smislu, ha, ha...
RockLine: Zadnjič v Medvodah na koncertu, ko ste dne 08.05.2009 nastopili skupaj s Cyclone, se niste odločili za uporabo klaviatur na odru. Spremljala vas je zvočna matrica. Glede na to da si Matjaž multiinstrumentalist in zelo dober klaviaturist, zakaj si se tako odločil?
Matjaž: Mi nikoli ne uporabljamo klaviature na odru. Če bi temu bilo tako, glede na dejstvo, da sem frontman skupine, bi bil zaposlen s klaviaturami in scensko vizuelno na odru to gotovo ne bi tako zažigalo, kot sicer. Pa tudi recimo, če bi vzeli za to nalogo v skupino še enega člana, to pač prinese znova dodatni energetski vložek. Pri transportu, medsebojnem usklajevanju in podobno... Plus tega če imaš matrico, potem imaš na odru člana, ki bo 100% točen. Ne bo zgrešil, pa še nobenega monitorja ne potrebuje.
RockLine: Prerasli ste v kvintet, dobili basista, verjetno z namenom, da se lahko ti Matjaž, na odru posvetiš v celoti koncentraciji na vokalnem performansu.
Matjaž: Da. To se mi zdi zelo pomembno pri kontaktu s publiko, da ima pevec čim bolj proste roke in lahko manevrira med izvedbo ter tako drži publiko nenehno ob skupini med koncertom. Zato sem tudi opustil igranje bas kitare na odru.
RockLine: Obstajate od leta 2005. Kako se je začela zgodba o Broken Arrow?
Bor: Vsi smo imeli takrat svoje skupine. Jaz in Matjaž sva igrala pri power metalcih The Whisper. Rok je bil pri Sweet Sorrow. Zgodilo se je, da je z brežiškega mladinskega centra prispela ponudba za en špil, pa sem predlagal Matjažu, da vskočimo v akcijo in preizkusimo kako bi stvari tekle. Bobnarja Jančija smo še kontaktirali, ki je prej igral tudi v The Whisper. Potrebovali smo set komadov za dva dni, s slabo urico priredb.
Matjaž: Z Borom sva itak že prej skupaj igrala...
Bor:... in Rok je moj brat, tako da ga poznam zelo dobro ha, ha, ha...
Matjaž: Rok je vedno želel igrati tudi bolj rock glasbo, tako da je bil logična solucija.
Rok: Vsekakor.
Bor: No ta špil je uspel, zato smo se odločili, da vso stvar podaljšamo in tu so sedaj Broken Arrow.
RockLine: Zunaj imate tri demo posnetke. Jih lahko predstavite?
Bor: Pravkar smo izdali tretji demo. Prvi štirje komadi na njem so posneti v Novem mestu...
Matjaž: Dajmo začeti s Hit The Streets demom ki je naš prvi. Posneli smo ga sami. Bobni so bili posneti na dveh kanalih in najcenejšo "consumer" zvočno kartico. Tudi kitare in bas kitara so bile posnete z enako zvočno kartico. Reč je bila posneta v eni od stanovanjskih sob. Šlo se nam je za to, da bi prišli čim ceneje skozi in imeli čim prej nekaj v rokah, kar bi lahko predstavilo našo glasbo javnosti.
RockLine: Na vseh treh demotih, ki ste jih izdali, se čuti napredek. Tudi v zvoku.
Matjaž: Res? No tako ti bom povedal. Prvi demo Hit The Streets smo posneli popolnoma sami, res zase. Drugi demo smo snemali v studiu Podmornica na Hrvaškem v mestu Samobor. To je bilo leta 2007, na njem sta komada Polet v nebo in Zdaj ko si sama. Ta zadnji demo, ki pa smo ga pravkar izdali, pa predstavlja nekakšno mešanico vsega, kar se ne nahaja na prvem demotu Hit The Streets. Prvi štirje komadi na novem demotu, so bili posneti v Novem mestu, točneje v studiu Cigoj, zato se razlikujejo v zvoku, v produkciji od vseh ostalih. Polet v nebo in zdaj ko si sama, pa sta popolnoma ista posnetka, kot z drugega demota. Poleg teh dveh, pa smo dodali še skladbo V tvojih očeh, ki pa smo ga posneli znova sami.
RockLine: Prav ta skladba V tvojih očeh, mi je osebno najljubši komad na tretjem demotu, rad pa bi izpostavil tudi skladbo Our last..., ki ima nek mračen "groove" in kot skladba izstopa na tem demotu.
Matjaž: Ta skladba je napisana na bolj oster način, zveni bolj metalsko. Tudi besedilo ni tisto tipično za nas, bi rekel, da ni tisto "veselo glamersko" ali ljubezensko...
RockLine: Če lahko sam posnameš določene zadeve, privarčuješ lepe denarce...
Matjaž: Super je, če lahko glasbo snemaš sam, neodvisno od tujega studia. Nisi časovno vezan. Vzameš si lahko čas, oblikuješ podobo skladbi poljudno, dokler nisi povsem zadovoljen. To je tudi prednost tega.
Rok: Pri tem, ko imaš to možnost, da snemaš sam, lahko točneje vse skupaj posnameš, ker ni tiste živčne napetosti, ki te lahko preseneti kadar si v nekem pravem studiu. Ko te začnejo priganjati: "Hitro, hitro, hitro,...", potem je to lahko znamenje, ki ne diši ravno po najboljšem končnem produktu.
Matjaž: No definitivno ima profesionalni studio večjo možnost boljše produkcije zvoka, ne ponuja pa tako sproščenih razmer, kot ti jih ponudijo pogoji, ko se lotiš zadeve sam. Ja bilo bi super, če bi nekoč nabrali denar za svoj lasten studio.
RockLine: Ste pa Broken Arrow sicer po občutku, ki ga izžarevate na odru, ali na posnetkih, popolni pozitivci.
Matjaž: Broken Arrow smo v bistvu nastali za zabavo. Da uživamo v špilu in da zabavamo druge. Z namenom, da nas obiščejo ljudje, ki bi se radi imeli dobro v naši kompaniji, se zabavali z nami. Recimo, če bi se usmerili na specifični žanr npr. v metalu, bi bila naša ciljna publika tudi zelo specifična. Ciljali bi na ožjo publiko, v Sloveniji je tako za tak bend še težje.
Bor: V bistvu, če bi šli v nek specifičen žanr, bi se morali na odru veliko bolj koncentrirati pri izvedbi, tako da gre na naših špilih resnično za neko sproščeno zabavo, za nek žur.
Matjaž: Tudi, če zgrešimo kdaj kakšno noto, se nam svet ne bo zrušil.
RockLine: Kdaj bo na obzorju vaš prvi album?
Matjaž: Bo, bo... v bistvu razmišljamo med tem ali bi snemali v studiu, ali doma.
Rok: Vizija Broken Arrow je ta, da se album vsekakor posname. Razmišljamo le o tem, da bi posneli samo bobne...
Bor: ... in vokal.
Rok: ...da, in vokal v studiu. Najverjetneje kar v studiu v Samoboru, kjer smo že bili, kitare pa bi posneli sami.
Matjaž: Malo bomo skušali kombinirat, preprosto zato, da lažje razpolagamo s časom, da se nam nikamor ne mudi.
RockLine: Zasledil sem, da se radi ukvarjate tudi s spremljevalnimi vokali. To se mi zdi v glam rocku zelo pomembna zadeva.
Bor: Ja res je. V bistvu še potrebujemo nek trening kar se snemanja tiče. Ko bo to za nami in bomo osvojili osnovne trike, bo šla vsa zadeva še lažje naprej.
Matjaž: To je tudi faktor, ki najbolje prihaja do izraza v pop glasbi. Zato so bili recimo ABBA tako učinkoviti in prepričljivi. V živo jih seveda niso izvajali tako veliko, kolikor jih imajo posnetih na studijskih izdelkih, denimo od 6. do 8., člani v skupini pa so bili le štirje. Je pa to reč, ki zažiga. Recimo spremljevalni vokali na skladbi V tvojih očeh niso na naših koncertih enaki, kot na studijskem posnetku. V studiu so k osnovnemu vokalu na tej skladbi dodani še trije spremljevalni.
intervju vodil in uredil: Aleš Podbrežnik
fotografije: Robi Lipej
na vrh