Bob Wayne je več kot samo posameznik – gre za osrednji lik zasedbe, ki s svojim rovtarskim zabavljaštvom druži bluegrass s hillbillyjem in punkersko različico countryja. Bradači, ki radi hodijo po robu zakona in katerih glavno vodilo je trdovratno uporništvo, moto pa »Fuck the law!«, so svoje kosmate žgečklive čare razkrili v tandemu s skupino Nashville Pussy, po koncertu v ljubljanskem Ortu pa si je glavni idejni oče projekta, z ruto in brado ozaljšani frontman Bob Wayne z veseljem vzel čas za pogovor z našo ekipo, ki je bila tokrat oborožena tudi s kamero!
Rockline: Sem novinar spletnega portala RockLine iz Slovenije. Gre za najbolj bran spletni portal pri nas.
Bob Wayne: Za vraga!
Rockline: Pokrivamo različne glasbene žanre- od rocka, alternative do vsega, ena izmed novosti pa je Rockline TV – video kanal, ki bo nekaj novega na naši strani.
Bob Wayne: Kul!
Rockline: Najprej pa načniva naslednje – turneja doslej: koliko koncertov ste do danes odigrali?
Bob Wayne: Tega ne bi niti vedel – morda če povem samo za turnejo z Nashville Pussy. Dva tedna turneje – 14 koncertov. Mislim, da sta pred nami še dva tedna, ampak ja – sem bil pa na turneji že prej, kar celo leto poprej. To je moj tretji obisk v Evropi letos.
Rockline: Res?
Bob Wayne: Jap!
Rockline: Pa primerjajva dogajanje z ZDA – ko koncertiraš po ZDA ali pa si na turneji po Evropi: kakšna je razlika, ki jo sam čutiš med enim in drugim?
Bob Wayne: Glede na ljudi je povsod enako, različni pa so le naglasi, a povsod vidimo tako ljudi v Slayer in Johnny Cash majicah, metalce in pankerje. Množice pa so povsod enake, pa če smo v New Orleansu, Sloveniji, Seattlu – če stojim na odru in pogledam dol, vidim podobne obraze povsod. Ko pa pomislim, kaj je tako drugačnega za nas? Ne vem ... Čudno je. Bi rekel ... Ne bi znal povedati, ker ne vem. Hrana – ta je drugačna!
Rockline: Morebiti malce manj začinjena ...
Bob Wayne: Enostavneje pridem do fuka v Ameriki, ker govorim isti jezik, tukaj pa me punce niti ne razumejo in ne razumejo vseh mojih štosev, da bi jim bili zabavni. Hecam se! (smeh)
Rockline: Vaš nocojšnji nastop je pokazal nekaj povsem drugega. Vtis, ki sem ga ob vas dobil, je, da ste kot soundtrack juga ZDA in celotne Amerike.
Bob Wayne: Jap.
Rockline: Kako bi to združil s tistim, kar meniš, da je samo bistvo zasedbe Bob Wayne? Kakšna je zgodba, s katero se sam najlažje poistovetiš?
Bob Wayne: Naj ti povem, kaj je bistvo – originalno je pri večini skladb tako, da imam idejo ... Kot otrok sem si vedno želel postati filmar, od nekdaj pa sem si želel snemati filme. Enkrat sem celo spisal zasnovo filma, to je bilo med turnejo s skupino Zeke, ko sem premišljal o idejah za filme. Utrnila se mi je super ideja za zgodbo o tovornjakarju, ki se drogira in vozi naokoli – šlo bi za sodobno različico filma o tovornjakarjih, pa vedno s pridihom starega divjega Zahoda. Podobno kot pri Quentinu Tarantinu. Vedno sem imel te filmske ideje, a je vedno problem, kako priti do tovornjaka, do vseh teh kamer ... Pa sem sklenil, da lahko vsaj povem zgodbo v skladbi, oborožen s kitaro. Vsaj zgodbo lahko povem, izpovem ves zaplet, predstavim karakterje – zgodbo lahko povem. Izvirno sledim predstavi, ki bi prišle prav v kratkih filmih in ki jih vidim v svoji glavi. Včasih sledim resničnemu življenju, spet drugič ne. Včasih oboje združim, vedno pa pripovedujem te kratke zgodbe. Mogoče mi bo uspelo vse to prenesti v filmsko obliko in boste lahko tudi videli, kar imam za povedat. Začel sem pisati tudi scenarije za vse to, za nekatere skladbe. Za to sem spisal nekakšne scenarije, a sem toliko časa na turnejah, da za to trenutno nimam časa, upam pa, da se bom lahko nekoč posvetil tudi temu filmskemu aspektu. Ampak ja – res gre za nekakšen soundtrack in vesel sem, da si to izpostavil.
Rockline: Druga stvar, ki sem jo začutil na odru je res krasna kemija med vsemi fanti. Kako to, da ste se vsi zbrali in kakšna je zgodba?
Bob Wayne: Vse skupaj je preveč odtrgano, preveč noro. Res je noro, kako je do tega prišlo. Na turnejah sem od leta 2006 dalje. Začel sem s Hankom Williamsom III., ko sem bil njegov roadie in odtlej sem zamenjal kar 35 članov zasedbe, saj se nikoli ne ustavim. Običajno imam na odru tudi goslača, a smo na turneji z Nashville Pussy le otvoritveni bend, na voljo nam je le pol ure in prejemki ne zadoščajo za plačilo petih članov, zato smo tu le štirje. A nas je več. Na albumih lahko slišite tako tudi banjo ... Ta zasedba tukaj pa se je zbrala na res nor način! Ta zasedba je verjetno meni najljubša doslej, pa brez zamere do starih članov, s katerimi sem igral prej, a tokrat vsi stvar čutimo. Smo zelo povezani, tako je vse super in med potjo smo se tudi spoprijateljili, zakar je vse lažje, se zabavamo in imamo fajn, kar je super.
Rockline: Šov se mora nadaljevati, pravijo. Pa bi naslednji del turneje po ZDA? Koliko koncertov va sše čaka?
Bob: Ja, po tem gremo v ZDA, kjer bomo nastopali z zasedbo Social Distortion – s kalifornijsko pankersko zasedbo.
Rockline: Poznam jih ...
Bob: Sem slišal, da so tukaj dobro sprejeti, ja, v Ameriki pa gre za ogromno stvar in res je prava čast, da bomo nastopali tudi z njimi. Ko bomo odigrali ta nastop nas čaka ameriška turneja, nato pa si bom vzel malce časa ... Pred kratkim sem kupil kos zemlje v Alabami in nisem niti bil tam, ampak sedaj sem gazda, pa moram iti domov in si stvar ogledati. Tam nameravam postaviti kamp prikolic. Je v gozdu ...
Rockline: Tam torej ne bo nikakršnega ranča?
Bob: Ne. Tam sicer stori prastara hiša, a imam kombi prikolico. Tamkaj bomo zvlekli še mobilni dom mojega kitarista, prikolico našega bobnarja, zakurili ogenj in imeli pravo kampiranje v Alabami! Po parih mesecih se bomo spet dobili s Social Distortion, naslednje leto pa se vnovič vrnemo v Evropo na Wacken Open Air v Nemčiji. To je res dober festival. Letos smo igrali na festivalu Roadburn, Shockfestival – tu v Evropi imate res dobre festivale. To je ena pomembna razlika med ZDA in Evropo – festivali.
Rockline: Preveč festivalov ...
Bob: Festivali tukaj so ogromni. V Ameriki bi potrebovali več tovrstnih festivalov, čeprav premoremo nekaj solidnih festivalov: Muddy Roots, pa tudi Farm Fest, ki je različica z zahodne obale. Tako se poraja kar par dobrih festivalov.
Rockline: Ostali sta mi le še dve vprašanji. Prvo je to, da imate v ZDA dolgi niz skupin, s katerimi si že nastopal. Katera pa je skupina, o kateri sanjaš in bi bil ponosen, da bi z njimi stal na odru? Clutch ali ...
Bob: S svojimi heroji sem že nastopal. Nastopal sem z Bobbyjem Lieblingom iz skupine Pentagram, Hankom III., Davidom Allanom Coeom ... Z vsemi svojimi heroji sem že nastopal, bi pa nastopil z Willie Nelsonom – to bi bilo prima. Kar pa zdeva metalsko sceno ... Clutch in podobne zasedbe so mi pri srcu, ampak ...
Rockline: Sami bradači ...
Bob: Ja, vsakdo z brado! Radi bi koncertirali z bradatimi zasedbami.
Rockline: Mastodon!
Bob: Mastodon so izjemni!
Rockline: Ja!
Bob: Fantje so izjemni. Na ušesa mi je prišlo, da so že slišali za nas, a ne vem ...
Rockline: Mogoče bo naslednjič turneja z njimi ...
Bob: Eden skupnih prijateljev je povedal, da jim je predal naše zgoščenke. Zrasli so v velik bend, mislim pa, da prisluhnejo še vedno veliko podtalnemu sranju.
Rockline: Vsaj morali bi. Sklepne misli so popolnoma tvoje. Če bi želel karkoli povedati našim bralcem oziroma gledalcem Rockline TV. Res smo veseli, da smo tukaj s teboj in da imamo priložnost, da lahko pozdraviš naše gledalce.
Bob: OK! Rekel bi: uživajte v glasbi in kaj sem že enkrat povedal?
Rockline: »Jebeš zakon!«
Bob: Jebeš zakon!
na vrh