Kultni ljubljanski punkerji Niet so po več kot šestnajstih letih ponovno na sceni. Svojo vrnitev so proslavili 31. marca letos z razprodanim koncertom v Orto baru. In prav Orto bar je bil v ponedeljek, 19. maja prizorišče ponovnega snidenja. Le da tokrat fantje tam niso imeli koncerta, marveč tiskovno konferenco pred torkovim koncertom v Križankah, ki so ga naslovili "Bil je maj" ter promocijo istoimenskega albuma. Celotno tiskovno konferenco je vodil Blaž Gregorin.
Blaž Gregorin: Kaj je bil povod, da ste Niet ponovno na sceni?
Igor Dernovšek: Povod je bil klic Perota Lovšina sredi septembra, ki je predlagal, da bi igrali na njihovem "reunionu". Odgovoril sem mu, da že deset, dvajset let nismo igrali skupaj in da niti ne vem, kje so ostali člani. Ker je vztrajal, sem jih poklical in na moje začudenje so vsi rekli "ja". Ko smo se prvič dobili je bilo, kot da vmes ne bi minilo dvajset let. Igranje me je zamikalo že prej in sicer, ko so Dan D naredili priredbo komada "Lep dan za smrt". Zakaj ne bi tudi mi ponovno igrali naše komade, če jih igrajo vsi drugi?
BG: Že takoj na začetku ste naleteli na težavo – bili ste brez "frontmana". Kako najti nekoga, ki bi zamenjal neko karizmatično osebo in že skoraj kultnega "frontmana"?
Igor: Odločili smo se, da gremo v neko novo zgodbo s pevcem. Razmišljali smo, kdo bi lahko nadomestil Primoža Habiča. Vseskozi se je pojavljalo samo eno ime – Borut Marolt. Prišel je na vajo in ugotovili smo, da nam ustreza tako kot osebnost kot pevec.
BG: In kar takoj vprašanje za pevca. Kakšen je bil občutek, je bilo kaj strahospoštovanja in koliko si bil seznanjen z bendom in nenazadnje tudi s plani? Si vedel, da prideš na avdicijo?
Borut Marolt: Ja, vedel sem, da pridem na avdicijo. Klic Roberta Likarja me je zelo presenetil, saj ne bi nikoli pričakoval, da me bo poklical nekdo od Niet in mi rekel, če bi poizkusil peti za njih. Na vaji je bilo zelo sproščeno. Dobil sem občutek, da smo se takoj ujeli in naslednji teden smo imeli že redno vajo. Vse skupaj je potekalo zelo hitro, bil je januar.
BG: Zelo hitro je sledilo tudi presenečenje oz. otvoritev letošnjega Orto festa. Reakcija oz. energija v tem prostoru je bila neverjetna. Kaj je to pomenilo za vas, ste pričakovali tak odziv? Je bilo presenečenje?
Robert Likar: Zadeva je taka. Niet kot bend ni nastopal že zelo dolgo časa. Vseskozi je bil nek odziv publike, vendar ne tak, kot smo ga doživel. Zato hvala publiki, ki je prišla, z nami zaživela in podoživljala vso tisto zgodbo vseh petindvajsetih let.
BG: In po petindvajsetih letih je izšla tudi plošča z naslovom "Bil je maj". Gre za neko kronologijo vašega ustvarjanja. Zakaj niste izbrali preprostejše variante in izdali neke vrste "The Best Of" ampak ste se odločili dodati še tri nove posnetke in tri raritete?
Robert Likar: Nekaj novega smo morali ustvariti, da pokažemo ostalim, da še vedno funkcioniramo kot se spodobi. Mislim, da smo to naredili v zelo dobri luči in v to smo vsi sveto prepričani. Komentar tu pravzaprav ni potreben. Važno je, da se je zgodilo, da se dogaja, da nekaj pomeni in da imamo neko sporočilo, da še vedno delamo tako, kot se spodobi.
Igor: V tej kronološki predstavitvi Niet smo izbrali komade, za katere se nam zdi, da so bili v naši zgodbi najboljši. Poleg njih smo izbrali še dva komada, ki sta iz tistega obdobja. To sta "Vsak dan se kaj lepega začne" ter "Strah in krik", ker se nam zdi, da smo morali na tej kronološki predstavitvi pokazati vse tisto, kar so Niet nekoč bili. To je zgodovina Niet.
BG: Posnetke se tudi remasterizirali, glede na to, da večina fenov dejansko pozna vašo glasbo tako, da hudo šumi ali pa je bil trak že tako raztegnjen, da ste bili upočasnjeni. Kaj to pomeni za vas, ko ste končno slišali material v prečiščeni verziji? Kaj je s temi tremi dodatnimi komadi oz. raritetami, ki ste jih uvrstili na plato? Glede na to, da je spisek komadov kronološki, zakaj ste se potem odločili za te tri zadnje. Kaj predstavlja ta bonus?
Igor: Prvih štirinajst komadov je izbor najboljših Niet komadov. Temu sledi minuta tišine za Primoža. Na koncu so še štirje komadi kot neki bonus "tracki". "Umiranje", "Srečna mladina", "Zastave" in "Melanholija" so komadi iz našega prvega obdobja in tudi prvi komadi, ki so nastali v studiu Boruta Činča. Mislim, da so največjim fenom Niet všeč tudi naši najbolj ostri in najbolj hard core komadi. Ko smo začeli igrati komade daljše od ene minute, smo bili za nekatere fene že malce preveč pop.
BG: Kaj pomeni to, da ste se ponovno zaprli v studio? Boste delali tudi nov material?
Igor: Pustimo času čas. Na prvem mestu nam je vsekakor koncert v Križankah. To je prva stopnica, na katero bomo stopili v zdajšnjem obdobju. Šele nato bomo videli, kakšen je razgled naprej.
BG: Glede na to, da v tem vmesnem obdobju niste bili aktivni vsi člani, je to pomenilo, da ste se za Križanke dodatno pripravljali ali ste se usedli za inštrumente in je vse steklo samo od sebe? Energija tukaj je namreč prisotna. Je to le "vaja" ali je prisotna neka konkretna kemija?
Aleš Česnovar: Sam sem januarja ponovno začeli igrati bas po skoraj devetnajstih letih.
Igor: Rokenrol je večen in ti ostane v krvi, tudi če ne igraš petindvajset let. Ko ponovno najdeš pravo ekipo in pravi izziv, zveniš tako, kot bi hotel zveneti oz. zveniš bolje zaradi boljših pogojev. Oprema je boljša in posluša te več ljudi, kot te je nekoč.
BG: Vrnimo se k omenjenemu koncertu v Križankah. Organizator je Jani Jerant, ki je prevzel tudi vlogo vašega managerja. Kaj lahko poleg že videnega na raznih plakatih in letakih ter slišanega v medijih, še lahko pričakujemo na koncertu? Razen doze Niet, seveda.
Jani Jerant: Ko smo delali nek koncept večera smo prišli do rdeče niti "Bil je maj" in to povezali s singlom, ploščo ter nazivom koncerta. Na koncertu se lahko pričakuje od mlade zagnanosti s strani Zablujene generacije do mosta oz. prehoda do Niet, za katerega bo idealno poskrbel Jani Kovačič, ki ga, tako kot Zablujeno generacijo, lepo pozdravljam. Zahvalil bi se jim, ker so se odzvali današnjemu povabilu. Koncert bo meni kot organizatorju pokazal, kakšna bo prihodnost. Mogoče na začetku nisem bil povsem prepričan v zadevo. Orto mi je odprl oči in vem, da Niet čaka še veliko.
BG: Kaj pa bend pričakuje od Križank? Pričakujete, da bo tako kot v Ortu zelo zastopana mlajša publika, ki vas še ni mogla videti v živo, ali bo to neka mešanica starih fenov?
Igor: Nimamo pojma. Glede na odziv, ki da doživljamo v zadnjih letih prek spletnih strani in govoric, mislim, da bo v Križankah zelo raznoliko – od najmlajših do precej starejših. Zelo bo pestro.
BG: Kaj se bo dogajalo po Križankah? Napovedan imate koncert na Rock Otočcu. Sledijo kakšni klubski nastopi, ker vem, da to vam in vaši glasbi pomeni nek direkten stik s publiko in ima vse skupaj neko pristnost? Imate v planu manjšo turnejo ali samo velike odre?
Jani: Križanke so osnova. Kot menedžer nisem delal na tem, da bi šli v širino in imeli trideset nastopov. Križanke bodo pokazale svoje. Dogovoril sem se le za nekaj večjih dogodkov. Dva od teh sta definitivno Rock Otočec 27. junija ter Klumpanje, ki se bo zgodilo 5. julija. Ti trije nastopi so dogovorjeni in fiksni, vse ostalo pride kasneje. Od fantov je odvisno, česa se bodo lotili jeseni.
Igor: Poletna sezona je odvisna od festivalov. Bo pa izziv za naprej, če se bomo še naprej tako dobro razumeli kot se sedaj, da v jeseni naredimo še eno koncertno turnejo po manjših odrih. Največji izziv bi nam bila avtorska plošča oz. nek izdelek, ki ne bi bil plod vseh petindvajsetih let, ampak nekaj, kar bi bil plod tega, kar čutimo v tem trenutku. Vse je odvisno od tega, kako se bo stvar odvijala naprej.
BG: Med novinarji in glasbeniki, ki so se mi javili je presenetljivo, kakšen razpon fenov imate. So kakšna vprašanja med poslušalci?
In vse tiho je bilo …
BG: Ni vprašanj? Gremo na kanapejčke in pivo, očitno bodo vprašanja padala za šankom. Hvala vsem, ki ste prišli. Niet pa želim odličen come-back.
Niet: Hvala, ker ste prišli. Izkoristili bi še priložnost in se zahvalili Jonasu Žnidaršiču, ki se je javil, da nas bo v Križankah ponovno napovedal.
Tiskovno konferenco po zvočnem zapisu napisala Lea Lesar.
Fotografije: Špela Macuh
na vrh