Rene Shades je mož, ki je v aprilu 2011 končno stabiliziral zdajšnjo postavo legendarnih danskih hard rockerjev Pretty Maids. Potem, ko se je Kenn Lund Jacobsen, vsem bolje znan kot Kenn Jackson, odločil po 19-ih nepretrganih letih članstva v ekipi postaviti bas kitaro v kot in je Pretty Maids zapustil leta 2010, je v njegove škornje začasno vstopil redni King Diamondov bas kitarist Hal Patino. Vendar pa se formula za Pretty Maids z njimi ni izšla po željah. Rešitev so fantje našli v svojem starem tovarišu Reneju Shadesu, ki je v letu 2003 krajši čas že igral kitaro za Pretty Maids. To je bil čas, ko so Pretty Maids v postavi preizkušali dva kitarista…
Salzburg, konec septembra 2013! Vražji dež vsepovsod. Jesen je pred durmi! Zastoj zaradi nesreče na severnem izvozu za Salzburg naju je z Jernejem nagnal na prvi (južni) izvoz za Salzburg, katerega navadno ne vzamemo, ko obiskujemo Rockhouse. Že gorenjska avtocesta je bila zatrpana zaradi hude nesreče pred Kranjem. Dan torej, ko je hudič vzel šalo! In vendar sva uspela ujeti pravi čas in tako sedimo z Renejem v zaodrju salzburškega kluba Rockhouse. Famozna lokacija kjer so bivši železniški predor preuredili v klubski koncertni prostor…
RockLine: Začnimo z zelo splošnim vprašanjem. Kako si zadovoljen s trenutnim potekom te turneje?
Rene: Vse se odvija zelo dobro. Celo bolje, kot smo pričakovali. Na nekaterih lokacijah smo v zadnjem letu in pol nastopili dvakrat. Ob tem je obisk tekom turneje na koncertih vseskozi naraščal in to nas izjemno radosti.
RockLine: Dne 22.03.2013 ste pri založbi Frontiers Records izdali novi studijski album »Motherland«. To je bil tvoj prvi pravi studijski album, na katerega si se vpisal kot član skupine. Kakšna so občutja?
Rene: Res je. Odigral pa sem tudi na koncertnem albumu, ki smo ga izdali leto prej (It Comes Alive (Made In Switzerland), op.p.).
RockLine: Posvečen trideseti obletnici delovanja skupine…
Rene: Natanko tako. S Pretty Maids se poznam že dolgo časa. Leta 2003 sem v skupini kratek čas igral kitaro. Takrat so Pretty Maids v skupini preizkušali dva kitarista. Potem je vladalo dolgo zatišje, vse do Ronniejevega klica, ki me je vprašal: »BI igral bas kitaro?« »Seveda«, sem odvrnil. Fante sicer poznam od leta 1992 dalje. Od nekdaj se družimo skupaj, zato so se med nami stkale dobre prijateljske vezi. Zame ponudba sploh ni bila vprašljiva. Takoj sem jo z velikim veseljem sprejel. Je pa seveda situacija, ko moraš s temi prijatelji kar naenkrat sodelovati v glasbenem poslu, povsem druga štorija. A zlata vredna izkušnja. Zelo sem vesel, da vsi v ekipi tako dobro shajamo drug z drugim.
RockLine: Če me spomin ne vara, je bil prejšnji basist Hal Patino. S Pretty Maids je igral na turneji v jeseni 2010, potem pa si ti dobil tisti Ronniejev klic….
Rene: Pravzaprav je šlo za sporočilo na FaceBooku. Živim v Španiji in najceneje je komunicirati kar preko FaceBooka. Ne morem iti v podrobnosti o tem, kaj se je dogajalo s Halom. Dobil sem kratko sporočilo. Takoj sem privolil. Vsekakor niso rekli, da sem v skupini. Sprva so me želeli le preizkusiti, če klapam v ekipo! Kemija je stekla. Poznamo se zelo dolgo časa. Enostavno. Vibracija je bila očitno prava.
RockLine: Imate veliko glasbe. Veliko albumov. Kako se odločate, katere skladbe bodo prisotne na koncertnem repertoarju?
Rene: Zelo je odvisno od tega, kje igramo, kje nastopamo. Seveda je nekaj na tem, da izberemo skladbe, ki jih sami radi izvajamo. Prilagodimo pa se tudi območju, skozi katerega potujemo na turnejah in skušamo ugoditi tistemu kar želi slišati od nas množica. Pravzaprav tega ne vemo. Skušamo pa nekako uganiti. Na tej trenutni turneji smo večinoma sfokusirani na prva dva studijska albuma ter na zadnja dva studijska albuma. Na prejšnji turneji, ko smo predstavljali album »Pandemonium« smo igrali precej bolj mešan repertoar. Pravzaprav je šlo za nabor, ki je povzemal vsa obdobja naše glasbene kariere.
RockLine: Pretty Maids ste poznani tudi na Japonskem. Kaj meniš, zakaj publika tam tako entuzijastično sprejema glasbo in skupine kot ste vi?
Rene: Menim, da jih fascinira že golo dejstvo, da dobijo nekaj, kar prihaja z zahoda. Že zavoljo njihove geografske oddaljenosti. Zahodne reči jim delujejo eksotično. Pri nas doživljamo ta fenomen obratno. So pa to zelo vljudni in zelo prijazni ljudje. Menim, da to izhaja iz njihove tradicionalne kulture. Od njih se lahko zelo veliko naučimo. Vsak rocker pa sanja, da bi kdaj tam nastopil. Želiš občutiti to reakcijo, to energijo navdušenja, ki jo lahko sproducira le japonska publika.
RockLine: Ko sem te opazoval na letošnjem Bang Your Head!!! festivalu v nemškem Balingenu na odru s Pretty Maids, si na prvi pogled spominjal, kot bi bil član vaših rojakov iz Danske D.A.D. (Disneyland After Dark). Kako si se odločil za svoj odrski imidž in kako so reagirali ostali Pretty Maids člani nanj?
Rene: Kaj res? Ha ha ha… Veš niti nisem mnogo razmišljal. To se je preprosto zgodilo zelo spontano. Poveznil sem si tisti klobuk na glavo. Skušaš namreč delovati tako, da se te ljudje zapomnijo. Trudiš se narediti nek vtis nanje. Tudi z zunanjim videzom torej. V misli mi je vskočil basist skupine Lynyrd Skynyrd. On je vedno nosil klobuke. Malo sem si sposodil od drugih. Paul McCartney je vselej govoril, da si lahko izposojaš stvari od drugih, ha ha ha….
RockLine: Kako sprejema Pretty Maids domača publika? Tista na Danskem? Ali veljate za lokalne heroje?
Rene: Heroji zagotovo nismo. Sicer pa Ronnieja in Kena ter Pretty Maids poznajo bolj ali manj vsi na Danskem. Za Pretty Maids predstavlja veliko večji uspeh nastopanje tukaj, sedaj v Salzburgu, kot pa na Danskem. Na Danskem je dobro igrati na festivalih. Na same ločene koncerte pa ljudje na Danskem sploh ne hodijo. K sreči imamo Pretty Maids zelo dobro podporo v Nemčiji, na Japonskem, pa tudi tukaj v Avstriji. K sreči nismo odvisni le od Danske.
RockLine: Čigava ideja je bila izbrati prav švicarsko mesto Pratteln in tamkajšnje prizorišče Z7 za snemanje koncertnega DVDja in koncertnega albuma?
Rene: Sprva je bilo snemanje predvideno v Kopenhagnu in tamkajšnjem prizorišču, imenovanem Tivoli. A ravno v tem času se je zgodil primer »Patino«. Bil je moj prvi nastop s Pretty Maids. Zato so bili malo previdni v zvezi s tem kako se bom obnesel. To se je dogajalo aprila 2011. Dejansko pa je bil Pratteln kasneje izbran v prvi vrsti zato, ker je to dvorana, kjer z lahkoto postaviš več kamer in ima zelo dobro akustiko.
RockLine: Domnevam, da ste za album »Motherland« morali kakšen komad izpustiti. Da ste jih imeli namreč v začetku pripravljenih več. Kdo odloča o tem, katera skladba bo na albumu in katera ne?
Rene: Da. Bilo jih je resnično več. Odločamo se sami. Tu imamo popolno svobodo. Seveda lahko založba pove ali ji je album všeč ali ne, gre pa pri tem za našo popolno svobodo. Veliko se posvetujemo tudi z našim dolgoletnim producentom in velikim prijateljem Jacobom Hansenom, ki nas mojstrsko usmerja pri pripravi anranžmajev in v procesu samega snemanja albuma. Jacob Hansen je pravzaprav naš šesti član. Je zelo odprte glave in za Pretty Maids je ustvaril zares sijajen, moderno zveneč zadnji album. Za Jacoba lahko mirne duše trdim, da gre za enega najboljših modernih rock producentov na svetu.
RockLine: Katere glasbenike, ki so pomembno vplivali nate in ti predstavljali nekakšen navdih pri tvojem zorenju v glasbenika, bi izpostavil?
Rene: Prvi vpliv je bil zagotovo Elvis Presley. In veliko The Beatles. Zelo rad pa imam tudi country glasbo. Predvsem moderno country glasbo. Obožujem country izvajalce, kot je denimo Keith Urban. Ker pa igram kitaro že več kot 25 let, so name zelo vplivali Thin Lizzy, še posebej pa Gary Moore. Kar se tiče pa igranja bas kitare, to pa je povsem druga štorija. Všeč mi je kako uporablja bas kitaro v svojih skladbah James Brown. Zanimivo mi je opazovati, kako se od situacije do situacije v njegovih skladbah obnaša, prilagaja sama bas linija. Mnogo navdiha je prišlo z vrst mojih prijateljev. Predvsem so fascinantni zame tisti glasbeniki, ki igrajo le v studiu. Na podlagi pogodb. Eden takšnih je Paul Beuschner, ki je igral med drugim na albumih Eltona Johna, Faith Hill in Roda Stewarta. Irski glasbenik. Odličen studijski glasbenik.
RockLine: Ta turneja je razdeljena v dva dela. Na prvem vas spremljajo Pink Cream 69. Na drugem, kasnejšem nemškem delu, pa še eni nemški hard rockerji. Bonfire. Imaš kaj treme pred njimi?
Rene: Ne. Nikakor ne. So zelo prijazni pobje. Ko sem igral še z Mikeom Trampom, smo bili skupaj na turnejah. Poznam jih že zelo dolgo.
RockLine: Potem pa pavza?
Rene: Načeloma da. Vendar pa nikdar ne mirujemo. Nikoli ne veš, kdaj te prestreže telefonski klic in že si v novi akciji. V studiu, na poti, na odrih. Kar se tiče prihodnjih načrtov, pa zaenkrat ne morem povedati kaj veliko. Stvari se razvijajo. Pretty Maids gremo naprej. S turnejo »Motherland« bomo vztrajali na koncertnih odrih vsaj do konca letošnjega leta. Skušali bomo obiskati tudi nekatere predele, kjer še nikdar v karieri nismo igrali.
RockLine: Kako občutiš dejstvo, da prodaja albumov upada, vi pa ste dolžni vse bolj pogosto nastopati na odrih?
Rene: Vse skupaj je postalo zelo tekmovalno in reč še zdaleč ni rožnata, niti preprosta. K sreči pa ljudje še vedno obiskujejo koncerte in z obiskom smo zelo zadovoljni. Ljudje v Nemčiji, Skandinaviji še vedno dajejo denar za to, da vidijo koncerte. Pri nas na Danskem pa je to nemogoče. Na Danskem moraš zabukirati koncert na soboto, če želiš, da sploh kdo pride na koncert. Dobri stari časi so minili.
RockLine: To je to. Rene hvala za tvoj čas, želiva ti uspešen nastop nocoj tu v Salzburgu!
Rene: Hvala vama in se vidimo kasneje na koncertu!
intervju vodila: Jernej Vene & Aleš Podbrežnik
prevedel in uredil: Aleš Podbrežnik
na vrh