Potem, ko me je organizator prijazno sprejel na prizorišče 14. tradicionalnega Twin Horn Beach Party festivala v Puli, ni minilo niti pet minut, že sem sedel za mizi v zaodrju z legendarnim pevcem Axxis, ustanovnim članom in trenutno edinimi originalnim članom zasedbe, ki Axxis drži vseskozi pokonci, Bernhardom Weissom. To je neverjetno pozitivna in karizmatična oseba, vseskozi razpoložena za dobro šalo in zabavo. Ob tem deluje neverjetno preudarno in realistično. Kmalu za tem se nama je pridružil še novi kitarist skupine Marco Wriedt in v sila živahnem ambientu, kjer je kar ščebetalo od vseh mogočih zvočnih kulis, kot se za bikerski festival spodobi, je naposled stekel naš, to pot zares, maratonski intervju…
RockLine: Kako se počutita?
Bernhard: Odlično!
Marco: Odlično! Prvič sem na Hrvaškem. Vreme tu je super, dekleta so lepa, kaj bi si človek želel več?
Bernhard: Danes smo poizkusili solato iz hobotnic, sedeli na obali, kjer nas je grelo sonce. Pri nas v Nemčiji je trenutno zares ogabno vreme. Pred 15. leti sem bil tu v bližini Pule v kraju Novi Vinodolski. In petnajst let po tem igram tu v Puli. To je zares neverjetno. Pula je zelo lepo mesto.
RockLine: Danes je prvi dan vaše poletne turneje, kaj nam lahko poveste o turneji?
Bernhard: Pravzaprav to ni turneja. Turnejo smo opravili pozimi skupaj s Helloween in Gamma Ray. To pot gre za posamične koncertne nastope na nekaterih festivalih. Po enem mesecu se za nas festivalska sezona konča, potem pa načrtujemo okrog božičnih dni nekaj posamičnih akustičnih koncertov v Nemčiji
Marco: in Španiji…
Bernhard: In Španiji. Španija je zelo pomembna za nas. To znova ne bo prava turneja, nekakšna mini turneja, ki se pri nas sicer navezujejo druga na drugo.
RockLine: Vaš aktualni studijski album "Doom Of Destiny" je izšel lanske jeseni. Katera je bila glavna glasbena usmeritev, ki ste se je držali na tem albumu in pravzaprav osnovna ideja, ki je bila vodilo albuma?
Bernhard: Imamo cel kup usmeritev. Sploh na začetku, ko je album v najbolj začetnih fazi. In na začetku se pravzaprav zelo težko odločamo, česa bi se lotili.
Marco: Na tem albumu smo skušali zmešati skupaj čim več različnih barv. Trdo heavy usmeritev z bombastiko, ki jo predstavljata skladbi kot npr. Better Fate ali Doom Of Destiny. Posneli smo tudi odlično balado v katero je vključena solaža na saksofonu z naslovom The Fire Still Burns in zelo hitro metalsko pesem Father, Father,… Skratka na albumu najdeš zares različne usmeritve. To je bil zame prrvi album z Axxis, bil sem zelo navdahnjen in čutil sem velik zagon ter navdušenje, ko smo ga snemali.
Bernhard: Upam da bo tvoj zagon ostal takšen tudi v prihodnje.
Marco: Dal bom vse od sebe!
RockLine: Glasbeni slog skupine se je zelo spreminjal skozi leta. Kaj je botrovalo temu?
Bernhard: Že na samem začetku, s "Kingdom of the Night" in kasneje z naslednjim albumom "Axxis II.", ko smo denimo posneli skladbo Touch the Rainbow, ki ima dotik reggae glasbe, preko hitre speed metalske pesmi. Celotno kariero se držimo tega, da radi preizkušamo mnogo različnih stvari. Danes zvenimo mnogo bolj metalsko, v glasbo vgrajujemo tudi dodatne ženske vokale, denimo na "Doom Of Destiny" poje ženski vokal enakovredno vlogo vodilnega vokala. Menim, da je za vsakega glasbenika dolgočasno, da bi kopiral svoje CDje znova in znova. Za nas je izziv preizkušanje novih reči. V začetku ne veš, ali bo reč delovala ali pa neka ideja ne bo delovala. Denimo na albumu "Voodoo Vibes", ki je njemu (beri: Marco Wriedt op.p.) zelo všeč, je bil za naše oboževalce, že kaplja čez rob, preveč eksperimentalen album. V tem obdobju albuma "Voodo Vibes", pa smo se ogromno naučili. Za nas je bilo zelo pomembno, da smo izdali ta album. To je bil poljub smrti za nas v relaciji z EMI Records. Bil je to zadnji CD, ki smo ga izdali za nemški EMI Records. Z EMI Records smo bili v Nemčiji zares velik bend, zaslužili smo veliko denarja in tam smo tudi bili vselej zelo dobro poznani. A takoj, ko prideš do Nemških meja, se ustavi vse. Celo v Švici, Belgiji in na Nizozemskem. Nihče ne pozna Axxis. In sedaj, ko delujemo že sedem let z manjšimi založbami, kot sta Massacre Records in AFM Records, smo dobili priložnost da lahko nastopamo tudi npr. na Hrvaškem, v Romuniji, v Španiji, Italiji, … to je za nas povsem nova situacija, v kateri pa se bolje počutimo. Sedaj pa se časi spreminjajo. Ogromno skupin danes kupuje računalnike in izdaja CD-je, zato je tržišče zasičeno tudi z mnogo slabimi izdajami in s tem heavy metal nekoliko izgublja svoj smisel. Naravno za skupino bi bilo, da vsako leto naredi majhen korak naprej. Tako smo se razvijali mi, samo nastopanje pa nam je dajalo veliko motivacijo za naprej.
Marco: To da sem v skupini Axxis, je nekaj za kar lahko rečem, da si ne želim nič več kot to. Poslušam zelo različno glasbo. Veliko skupin vztraja v enem in istem glasbenem slogu, kar je škoda, saj postanejo sčasoma lahko dolgočasne. Seveda to ne velja za vse skupine, a kot je že povedal Bernie, je vsak Axxis album drugačen. Pravzaprav jih med seboj ne moreš niti primerjati. V splošnem smo Axxis zelo odprte narave, kar se tiče preizkušanja različnih reči v glasbi.
RockLine: Andre Hilgers, vaš dosedanji bobnar, vas je zapustil. Sedaj igra z Rage. Ste že našli kakšno zamenjavo zanj?
Bernhard: Iščemo. Tenutno nam pomaga Dirk Brandt. Mož je ustvaril veliko DVDjev in knjig, ki služijo učenju bobnanja. Tudi Andre je kupil veliko DVDjev od njega, pravzaprav se je Andre učil od Dirka. Osebno menim, da z Dirkom odlično sodelujemo, po drugi plati pa se je Andre tudi odlično ujel z Axxis, vendar pa smo prišli kar se tega tiče v navzkriž s časovnim planiranjem. V zadnjem času je prihajalo do tega, da smo imeli zelo veliko koncertnih nastopov, ki so se prekrivali z istim dnem drugega koncerta. In ker je Andre že igral z Rage, smo se otepali težav s časovnimi uskladitvami glede koncertov. V nekem trenutku, tega preprosto nismo zmogli več. Dogovarjanje okrog vseh nastopov, celo turnej, je postalo preveč komplicirano, jemalo nam je preveč energije. Za Andrea je sedaj bolje da igra z Rage. Tam so vsega trije ljudje v skupini, vrhunski glasbeniki in to je zanj odlična rešitev.
Marco: Rage so zanj prava glasbena solucija, popolnoma v slogu "jajca ob zid", praktično vsaka skladba leži na dvojnem bas boben pedalu, tam se sedaj odlično počuti in to je zelo dobro.
Bernhard: Andre je pred kratkim pustil službo in postal profesionalni glasbenik. Hotel je obdržati članstvo v obeh skupinah. Pri Axxis in Rage. Tako je dobival plačilo od obeh skupin. Vendar pa kot sem dejal, se zadeva ni izšla.
RockLine: Kako pa je bilo na turneji s Helloween? RockLine vas je obiskal na koncertu v Kaufbeuren-u (Nemčija)?
Marco: Kaufbeuren?!?!?
Bernhard: Kaufbeuren?!?! Ha, ha, ha, ha,…!!!
RockLine: Da šli smo do tja iz Slovenije, opravljali smo celo intervju s Kai Hansenom…
Bernhard: Neverjetno…
RockLine: Verjetno smo malo nori.
Bernhard: Da. Res ste nori, ha, ha, ha….
Marco: Turneja s Helloween… je bila tudi nora, ha, ha,ha… Veš kadar si na turneji in igraš po velikih mestih kot so Pariz, London, Rim, vstopiš v popolnoma drug svet. Pravzaprav se je meni to zgodilo že po treh dneh. Bilo je pravzaprav čudovito. Vibracije med skupinami so bile odlične.
Bernhard: Predstavljaj si nekako takole, da je bil Axxis avtobus s katerim smo potovali, pravzaprav žur bus turneje. Vsi, Gamma Ray in Helloween, so sedeli v našem avtobus. Vsi so čudno gledali, kaj za vraga delajo v avtobusu predskupine, vendar pa v tem primeru nismo tega sploh občutili, kajti poznajo nas fantje obeh skupin že skoraj 20. let. In na primer Henjo iz Gamma Ray ima Axxis zelo rad in v času, ko je prišla ven naša balada Stay Don't Leave Me, je spoznal svoje dekle in ta skladba je postala njuna pesem.
Marco: Da. Na to pesem ga vežejo posebni spomini. Pred zadnjim nastopom naše turneje smo na tonski vaji igrali to skladbo in on je jokal poleg.
Bernhard: Da, resnično. In v tem primeru je šlo dejansko za nek čudež, kajti natanko po petih letih na ta dan…
Marco: Ne petih, po desetih…
Bernhard: …ga je dekle poklicalo. Na ta dan, ko smo igrali to skladbo. To je dejansko neke vrste čudež. Neke vrste magija.
Marco: Glasbena čarovnija.
Bernhard: Na turneji ni šlo le za prijateljstvo. Bili smo družina.
Marco: Bile so kot počitnice na odru. In odlična priložnost za Axxis, da se pokažemo na različnih koncih Evrope. Zagrabili smo to priložnost in dali na koncertih vse od sebe. Vsako noč.
RockLine: To je bila po mojem mnenju odlična poteza. Vaše dvorane so bile popolnoma nabite.
Bernhard: Bila je odlična kombinacija skupin na turneji.
Marco: Da. Recimo dva dni zapored v Parizu sta bila popolnoma razprodana. Za skupino, ki ni iz Francije je zelo težko igrati v Franciji. Tam namreč igra ogromno Francoskih skupin, ki pravzaprav ne gredo iz Francije, ljudje so zelo navezani na domače skupine, tako da je bil občutek zares izjemen…
RockLine: Člani naše ekipe smo si ogledali prvič Helloween na njihovi zadnji turneji že novembra 2007 v Beogradu, vendar tam Axxis niste nastopali…
Bernhard: Veš, sprva smo dobili ponudbo, da igramo po celotni turneji s Helloween, po prav vseh lokacijah v Evropi. Vendar pa je bila težava v tem, da je bil naš proračunski mošnjiček precej slabo napolnjen. Zato smo npr. tehtali, ali naj igramo po skandinavskih državah ali npr. v Slovenijo. Vsi v skupini smo se zedinili, da to pot obiščemo vzhodno evropska tržišča, kajti tam je publika še posebej ognjevita in še posebej navezana na skupine, ki nastopijo. Težava pa je nastopila v tem, da je naša založba rekla: "V redu, vendar tam Axxis ne prodajo plošč!" In odvrnil sem jim: "Okej, vendar pa je za nas vseeno to pomembno, ker prodamo na teh koncertih več uradnih spominkov, ha, ha, ha…!" Okoli tega smo imeli majhno vojno z založbo, no na koncu pa smo se vsi sporazumeli, da odrinemo na sever Evrope, v Skandinavijo.
Marco: Prav tako je to pomembno za nas, kajti veliko talentiranih mladih metalskih skupin prihaja ravno iz Skandinavije…
Bernhard: Vendar pa je tam vse peklensko drago,… Vse. Od trajekta, do hotelov…
Marco: V Oslu smo ostali štiri dni, ker ravno v tem času ni bilo nobenih koncertov za nas. Ker nismo imeli kaj početi, smo se potepali po Oslu in v enem dnevu sem tam zapravil toliko denarja, kot ga navadno ne zapravim niti v dveh mesecih.
Bernhard: Veš, to me malo jezi. Kajti za teh pet skandinavskih nastopov, bi lahko odigrali deset na vhodnem delu Evrope. Kakorkoli to pot nas je založba premagala, ha, ha…
RockLine: Kdo pa bo nocoj na koncertu tu v Puli opravljal nalogo ženskih vokalov?
Bernhard: Nihče. Po izkušnji z Ano iz Romunije (pevka Ana Mladinovici, iz skupine Magica, ki je spremljala skupino na zadnji turneji, op.p.), smo se odločili, da bomo nastopali brez ženskih vokalov. Axxis so sicer skupina brez ženskih vokalov. Te smo uporabljali zgolj na zadnjih dveh studijskih ploščah. Sicer brez ženskih vokalov funkcioniramo zelo dobro. No in kadar nisem v studiu, po drugi strani vseeno pogrešam ženski vokal na odru. Prija mi ta odrska igra, ki te napeljuje v malo bitko z dekletom na odru. Med petjem, ali vsem ostalim kar paše k nastopu.
Marco: Po turneji s Helloween smo si rekli, da se bom o vrnili malo nazaj k našim koreninam. Dobili smo nekaj idej, ki bi jih radi uporabili na naslednjem albumu, zanj še ne vemo kako bo izgledal.
Bernhard: V dogovoru smo z dvema pevkama, ki ju bomo izkoristili nemara v studiu za novi album, vendar pa kar se koncertov tiče, delujejo Axxis koncerti zelo, zelo dobro tudi brez ženskih vokalov na odru.
Marco: Da. Nocoj se boš lahko o tem prepričal.
Bernhard: In vseeno ti to pomeni dodatne stroške. In dekle na turneji in avtobusu! Oho-ho-ho…
Marco: Vedno prinašajo težave…
Bernhard: Saj razumeš. Ha, ha, ha, ha…. To je različna kemijska struktura. Ko postaviš punco v tour bus, se vsa situacija popolnoma spremeni. Moj občutek je, da so naša koncertna potovanja bolj sproščena in umirjena brez deklet, ki bi potovale z nami na turneji. No, razen od časa do časa, ha, ha...
RockLine: Okej, preživeli ste skoraj 20 let nas sceni. Kako dojemate situacijo za heavy metal in hard rock danes, glede na dneve, ko se je Axxis kariera šele pričela? Recimo kakšna je nemška izkušnja?
Marco: Po mojem mnenju ima Nemčija po vseh teh letih danes najboljšo ponudbo glasbenih skupin. Vse najbolj pomembne založbe prav tako izhajajo iz Nemčije v tem trenutku.
Bernhard: Pa tudi Skandinavija.
Marco: Tudi Skandinavija, vendar pa je Nemčija vseeno na prvem mestu. Recimo Whitesnake ali Alice Cooper, torej zares velika imena na sceni iz osemdesetih, vsi ti so sedaj pristali pri nemških založbah.
RockLine: SPV Records, ne?
Marco: SPV da. In po drugi strani imamo pri nas Wacken Open Air festival, ki je največji festival na prostem na svetu. Zato je dobro za nas da se nahajamo v Nemčiji.
Bernhard: Čeprav trenutno prihaja večina odličnih mladih skupin iz Skandinavije, se glavnina največjih poslov sklepa v Nemčiji. Ne vem zakaj je tako…
Marco: Sicer pa me glasbena scena v splošnem zelo jezi. Sovražim jo. Menim, da je v devetdesetih procentih umetna, lažna… Ni ti treba znati igrati instrumenta, niti peti, ker lahko vse določiš na računalniku. Turneje so dostopne za vsakogar,…
RockLine: Prišlo je obdobje internetnega "downloada"…
Bernhard: Skupine, ki so sposobne igrati in nastopati na odru, nimajo denarja, da bi lahko mirno investirale in tvegale turnejo, ter tako prišli npr. igrati v Slovenijo. Tudi sami se s tem ne moremo pohvaliti, zato trenutno čakamo da nas kakšni dovolj "nori" promotorji pokličejo, kot v tem primeru današnji tu v Puli, da lahko nastopamo tudi v državah zunaj Nemčije in Skandinavije. Ko smo Axxis pričeli s kariero, računalniških tehnik snemanja še ni bilo. Uporabljali smo snemalne trakove. Zato si moral igrati, igrati kitaro, moral znati igrati kitaro. Bilo je to zelo pomembno. Uporabljal si lahko sicer določene trike, a si ob tem moral obvladovati igranje zelo dobro. Danes lahko dobiš virtualnega kitarista, basista, za vse skupaj niti ne veš od kod izvira.
Marco: In problem zaradi tega je v tem, ker ljubitelji glasbe več ne razlikujejo med avtentičnim in lažnim igranjem, ker je mnogo stvari skrito pod dobro produkcijo. Trenutno slabše kot je v tem oziru ne more biti. In vsi mediji od MTVja do Vive lažejo ljudem. Upam, da bodo skupine kot so denimo Avantasia s Tobiasom Sammetom in podobne, ki se obračajo k metodam poznih šestdesetih zadevo nekoč zasukale, na pravo mesto. Trenutno vse kontrolirajo mediji…
Bernhard: Pred petimi leti smo nastopali na Bang Your Head!!! Festivalu. Axxis smo igrali normalno, brez nasnete glasbene podlage, medtem ko je veliko skupin nastopilo z dodatnimi posnetki v ozadju. Pripetilo se je, da je takšna skupina imela boljši zvok od nas, ki smo igrali kot glasbeniki, dejansko igrali brez pomoči dodatnih posnetkov. Šlo je zlasti za dodatke kar se vokalov tiče. Če želiš biti iskren do ljubiteljev tvoje glasbe, se lahko soočiš z dejstvom da kak član skupine pred koncertom ne bo razpoložen, pa lahko izzveni na odru katastrofa, ali pa se prodaš in opremiš z lep-topi v ozadju ter ostalimi umetnimi pomagali.
Marco: To je nočna mora.
RockLine: Okej spremenimo temo…
Marco: Okej, vendar pa kar boš slišal nocoj od nas je igranje v živo.
Bernhard: Z izjemo nasnetega ženskega vokala.
Marco: Da. Štiri sekunde ali nekaj takega.
RockLine: V uvodu?
Marco: Ne v skladbi Doom Of Destiny.
RockLine: Sledijo bolj osebna vprašanja. Bernhard. Kako vzdržuješ svoj vokal. Še vedno je zelo eksploziven in močan po vseh teh letih…
Bernhard: Predvsem glasen, zelo glasen…
RockLine: Denimo Rob Halford je popolnoma izgubil svoj glas.
Bernhard: Da. Rob je že zelo star.
Marco: Bernhard je eden redkih pevcev danes, ki je ohranil svoj rang nedotaknjen. Veliko skupin, denimo Dio, mora uglasiti svoje instrumente nižje, celo za cel ton. Dio je sicer eden mojih ljubših vokalistov in vendar …
Bernhard: Morda mi kajenje in pitje pomagata, ha, ha….
Marco: Bernhard je boljši kot kdajkoli.
Bernhard: Ah, no. Nocoj imam čuden občutek. Počutim se kot na počitnicah, obnašam se kot turist, v bistvu pa sem na delovni dolžnosti.
RockLine: Marco, kaj bi povedal o sebi kot kitaristu? Kdo ti predstavlja tvoj glasbeni navdih?
Marco: Prvo kot prvo je to, da me velika večina ljudi ne razume, mi kot glasbeniku ne sledi. Začelo se je s Pink Floyd, Genesis, Yes, Queen,… Naprej Meat Loaf, Madonna, Prince, Iron Maiden, Black Sabbath, Dream Theater, od novotarij so mi zelo všeč Coldplay, všeč mi je tudi Avantasia,… Zelo širok glasbeni rang kar se absorbiranja glasbe tiče. Poslušam tudi precej jazza, denimo Al D Meola. Naprej Journey, pa AOR skupine kot so Boston, Chicago. Tudi Christina Aguilera, tudi njo cenim, je resnična. Je umetnica. In prva velika inspiracija za igranje kitare so mi bili Megadeth.
RockLine: Začelo se je torej z Megadeth?
Marco: Ne, ne. Glasbo sem vzljubil s Queen. Queen so imeli zelo širok glasbeni spekter. Niso se držali le ene ali dveh stvari. Igrali so vse. Nobeden od današnjih glasbenikov se jim ne more po tej plati niti približati. Sicer pa absorbiram vse kar ima dušo. Zelo rad imam tudi Testament ali Symphony X. Glasba se te mora dotakniti, ko jo poslušaš.
RockLine: Kako si se pridružil Axxis?
Marco: To je bilo zelo čudno. Bilo je usojeno. Takrat sem jih štel 21. In delal sem v trgovini s kitarami. Rob (Rob Schomaker, basist skupine, op.p.) je bil naš kupec. Oglasil se je vsaj enkrat mesečno v trgovini. Nisem vedel, da je on član skupine Axxis, kajti do tedaj sem poznal le prva dva albuma "Kingdom Of The Night" in "Axxis II." in "Matters Of Survival" . Potem se je zgodilo, da je nekega dne pristopil k meni šef trgovine in dejal: "Hej! Kaj veš, da ta tip igra pri Axxis?", in naprej da Axxis iščejo novega kitarista. Bil sem prepričan, da se šali, saj sem bil star komaj 21. let. Mislim, saj štekaš, menil sem, da sem premlad za fante, oziroma da so oni prestari zame. Odvisno od gledišča…
Bernhard: Ha, ha, ha…
Marco: Mislil sem si da itak ne bom zmogel kar bi skupina zahtevala od mene. Potem sem se sestal z Robom in sva se pogovorila. Očitno nisem zapustil tako slabega vtisa, zato mi je zaupal telefonsko številko od Harryja (Harry Oellers, klaviaturist skupine, op.p.) in ta je rekel: "V redu, pridi mimo!" Tako sem odšel v studio. Zamudil sem dve uri in pol, ker sem se vozil v napačno smer.
Bernhard: No ,kot vidiš, smo tudi pri tej starosti pri Axxis še vedno zelo potrpežljivi.
Marco: Potem sem se znašel v studiu. Od tu naprej pa lahko nadaljuje kar Bernie…
Bernhard: Zelo zanimivo je bilo v studiu. Marco me med vsemi kitaristi, ki so igrali pri Axxis, zelo spominja na našega prvega Walterja Pietscha. Po načinu igranja. Potem smo igrali skupaj nekaj naših demo posnetkov, nov material. Meni se je zdelo zelo dobro, Harryju le dobro. Znova smo se malo pogovarjali, potem pa se je Marco lotil riffa Kingdom Of The Night. Mnogo kitaristov, ki smo jih preizkusili, je imelo z njim težave. Torej težav niso imeli z notami, ampak z občutkom. Marco pa je zadevo odigral s popolnim občutkom, kot bi poslušal Walterja na začetku Axxis kariere. Zato smo si rekli, da bomo poskušali tvegati. Imeli smo isti problem. Za nas je bil Marco takrat zelo mlad, skrbelo nas je predvsem to, kako bomo navezali medsebojne relacije z Marcom. A smo že dali nekaj turnej skupaj skozi in zadeva odlično funkcionira. S prihodom Marca, sem sam postal tudi bolj pozoren na aktualno glasbeno sceno. On nam je predstavil nove skupine, kajti sam že dolgo ne prebiram ne glasbenih revij, niti ne gledam ali poslušam glasbenih oddaj.
Marco: Ko sem se priključil Axxis sem želel v starih skladbah izvabiti čim bolj podoben zvok, kot je bil značilen za original. Tudi sam sem tak, da želim na koncertu slišati odigrane skladbe, ki čim bolj sledijo originalnemu posnetku na plošči. Tudi, ko sem prišel k Axxis, ko so me preizkusili, sem si mislil: "V redu, narediti moram tako, da bo čim bližje originalu!" Po drugi strani pa sem si želel, da ko bom prišel v skupino, da prispevam več bombastičnih vplivov, celo še več kitarskih pasaž, ki zahteva več soliranja, ob tem pa vseskozi držim v glavi dejstvo, da je ob tem potrebno skrbeti za to, da se vse solaže skladajo z osnovno konstrukcijo pesmi. Sama pesem je najpomembnejša, bolj kot katerakoli solaža. Solaža mora biti zložena, da se uleže v pesem. Če želiš pokazati, da si najhitrejši kitarist na svetu, potem to ni dobro za skladbo. To mi osebno ne pomeni nič. Bistvo je da soliraš tako, da se solaža prilega v pesem. Občutek je najpomembnejši. Prav tako se trudim iz dneva v dan biti boljši, napredovati, zato igram vseskozi in vadim.
RockLine: Kaj pa sledeči glasbeni cilji za Axxis? Katera so polja glasbe, ki jih želite raziskovati in preizkusiti v prihodnosti?
Bernhard: Zanimivo vprašanje. Naslednji korak, ki ga kanimo storiti je predelava nekaterih naših klasičnih skladb v akustične aranžmaje. To bomo naredili za lastni užitek in videli kako bo funkcioniralo ter preizkusili letos decembra na turneji. Na tej bomo izvedli le nekatere akustične koncerte, ker mi je zelo všeč kadar dodamo skladbi kot je Touch the Rainbow lambada ritem ipd… Nocoj jo bomo igrali v akustični izvedbi na odru, mimogrede Marco, smo prinesli s seboj akustične kitare?
Marco: Nihče je nima s seboj.
Bernhard: Ah tako, torej bomo….
Marco: Uporabil bom akustični, čisti zvok na električni kitari, v slogu Dire Straits, ha, ha…
RockLine: S finger pickingom, ha, ha…
Marco: Ahhh, ne… nisem preveč dober v fingerpickingu,….
RockLine: In je na obzorju kakšen načrt za izdajo kakšnega koncertnega DVDja ali CDja?
Bernhard: Bliža se naša 20. letnica obstoja in iščemo ideje, kako bi to obeležili.
Marco: Novi studijski album pa bo zunaj v letu 2009, to je zagotovo.
Bernhard: Z DVD-jem je problem. Stane več, več moraš investirati vanj, pa še manj jih prodaš kot navadnih CDjev, njihova cena je višja v trgovinah. CD naredimo lahko popolnoma sami v našem studiu. Težje pa je za nas delo s filmskim materialom… Vendar mislimo na to obeležje in v tem trenutku zbiramo material. In konec prihodnjega leta torej v letu 2009, bomo odigrali nekaj koncertov za poslovne ljudi.
Marco: Z naslednjim albumom pa si osebno želim, da bi Axxis še razširili svoj glasbeni domet na vseh točkah. Ljudi smo že zelo presenetili z neverjetno bombastiko, ki jo ima naš album "Doom Of Destiny", osebno bi rad da bi njegov naslednik bil nadgrajen vsaj za dve stopnički više.
Bernhard: No.. ne vem, preveč eksperimentiranja ni ravno najbolje… Bistvo vsega so dobre pesmi.
Marco: Seveda. Skušali bomo najti ravnotežje, to bo znova trd, heavy album, pravi Axxis album.
RockLine: In naslednja turneja bo potemtakem s King Crimson?
Marco: Ha, ha, ha,…
Bernhard: Ha, ha, ha… Tudi s tem ne bi imel nikakršnih težav, ker jih imam zelo rad. Naši prijatelji so. Problem je v tem ker tega ne moreš ponuditi našim oboževalcem. Osebno pa bi se tega takoj lotil.
Marco: Odlično. King Crimson. Imaš dober okus.
RockLine: Tole za konec, pa je povsem splošno vprašanje. Kaj pričakujeta od nocojšnjega špila?
Marco: Pričakujem dobre čevapčiče, ker danes sploh še nisem ničesar zaužil. Še nikdar nisem bil tako sestradan, kot nocoj.
Bernhard: Glede na to da igramo nocoj na bikerskem festivalu, domnevam da ljudje niso nocoj tu zaradi Axxis, pač pa zaradi svojih motorjev,….
Marco:..in zaradi deklet in piva.
Bernhard: Zame osebno je špil na bikerskem festivalu izziv, izziv v smislu, kako pritegniti te ljudi pod oder. Da vzbudiš zanimanje zase.
RockLine: Ko sem prispel, sem že na parkirišču opazil nekaj metalcev…
Bernhard: Vendar ne veš ali poznajo Axxis…
Marco: Za Iron Maiden ni problem, njih vsi poznajo…
RockLine: In za konec, bi še karkoli dodala?
Marco: Pridite na koncert Axxis, doživite nas na koncertu.
Bernhard: Se strinjam. Bend moraš videti na koncertu. Sicer pa bi mi zelo radi igrali tudi v Sloveniji. Sem slišal da imate veliko klubov in dobre promotorje pri vas (dobri so samo toliko kolikor sami želijo biti dobri, op.p.)…
RockLine: Torej nastopili boste znova prihodnje leto v Sloveniji, ko bo minilo natanko 20 let od vašega nastopa v Ljubljani pred Black Sabbath…
Bernhard: Oh saj res, ha, ha, ha, ha…. Ti fantje še delujejo?
Marco: Da, a kot Heaven And Hell.
RockLine: Morda pa pred Heaven And Hell…
Marco: To bi bilo cool. Samo s Tonyjem Iommijem se rokujem, potem pa lahko umrem.
Bernhard: Vsekakor, bi bilo cool.
RockLine: Hvala vama za tale maratonski razgovor…
Marco: Oh ni problem, radi se pogovarjamo.
Bernhard: Da , hvala tudi tebi. Čas je da grem na tonsko vajo. Si ti Marco svoje kitare že preizkusil?
Marco: Da. Pri meni je vse popolnoma v redu.
Bernhard: Okej, potem pa se vidimo kasneje, adijo.
RockLine: Adijo.
Marco: Adijo, se vidimo.
na vrh