Malo je talentov, ki me pretresejo tako temeljito in po pretresu spravijo v stanje aktivne kontemplacije, kot je kozmopolistko, za Slovenijo nadstandardno kalibrirana umetnica Aphra Tesla. Ime, ki vsebuje mogočen energetski pridih naelektrenosti, misterioznosti in vizionarstva enega največjih umov človeške zgodovine Nikole Tesle, obenem pa nosi s seboj dih temnega prahu neulovljivosti in eksotičnosti, domala izstavljenosti iz ozkega (ozkogledega in ozkogrudega) prostora naše domovine z imenom Aphra, se mi je vžgalo v podzavest že pred nekaj let, ko sem markantno mogočno interpretko močne besede prvič slišal na večeru šansonov La Vie En Rose. Nadaljnja mentalna in emocionalna simbioza je bila nekaj naravnega in trdnega, po prvem poslušanju albuma Home In The Zone pa se je v meni prebudila močna neustavljiva želja sesti za mizo s skrivnostno divo ter poskusiti vsaj za hipec spoštljivo pokukati izza kopren misterioznosti kompleksnosti, ki tvorijo to, kar in kdor Aphra Tesla v resnici je. Priložnost je prinesel okrogli jubilej oddaje Jureta Longyke, pred nastopom pa sta si za naš pogovor vzela čas kar dva snovalca avantgardne senzibilnosti projekta Aphra Tesla Operating System, poleg nosilke in glasu projekta pa si je čas za nas vzel tudi nadarjeni pianist in eden markantnejših jazzovskih praporščakov nove dobe, izjemni Marko Črnčec.
Rockline: Spodobi se, da vama na večer, ko se bo zgodila na večeru Izštekanih 20 spet ena izmed odrskih impersonacij Aphre Tesla, rečem srčna hvala za vse, kar ste nam v vsem tem času uspeli ponuditi. Zadnji izdelek, ki sem ga uspel predihati od zaletka do konca je bil album Home In The Zone, ki me je presunil iz več razlogov – zavoljo poetičnosti ter zavoljo same glasbe, ki je nadstandardna za ta svet, še bolj pa za ta ozki spekter dometa slovenske glasbe. Kakšna je bila vaša rdeča nit in kako se je nasplošno sam koncept plošče, poprej pa samo sodelovanje, sploh začelo razvijati?
Aphra Tesla: Jaz sem te komade najprej naredila v čisti samoti, bolj ali manj v gozdu, nakar je nekega dne pada odločitev, da je čas, da zamenjam spremljevalne glasbenike in da grem v nove poti, v novi svet z glasbo, ker ni bilo več šans, da bi lahko še komunicirali z ljudmi, ki so bili prepočasni zame, nanizalo pa se je tudi preveč nekih brezveznih konfliktov. Nato sem zagledala Marka, ki sem si ga ogledovala že nekaj časa, poslušala njegovo glasbo ...
Marko Črnčec: O, muci ...
Aphra: Ja ... (smeh) Mijav! Nina pa sem že itak od prej poznala in se mi zdi, da je to nek tak kolaž, ki gre v smeri samega koncepta plate, katera terja od Marka in Ninota to, da izrazita tisti najboljši del sebe, sama pa jim lahko pustim tisto kreativno svobodo, ki kaže ogledalo skritim sporočilom, ki se kažejo skozi muzko, ne?
Rockline: Je bil to domala studijski jam session ali je šlo za strukturo, ki je bila do sleherne podrobnosti premišljeno konstruirana že poprej?
Marko: Vse je bilo premišljeno in zaranžirano. Mogoče je bil kakšen part bolj odprt. Kot je rekla Aphra – pustila nama je, da pleteva svoj izraz skozi okvirje konstantne kompozicije v nekem momemntu, še zmeraj pa je bila ritmika in celota kot celota zaranžirana, tako ne morem reči, da je šlo za popolnoma sproščeni, prosto leteči jam session. Komadi so bili že prej ustvarjeni z Rokom (nekdanjim tolkalistom Rokom Koritnikom op.p.), nakar smo stare stvari malce preoblekli in prearanžirali.
Rockline: Sama sinteza skupine pa sega v obdobje 2012 ali ste se začeli kot sama zasedba konstituirati že prej kot Aphra Tesla Operating System?
Aphra: Aphra Tesla Operating System se je v bistvu rodil okoli leta 2010 in moje sodelovanje z različnimi glasbeniki pogojuje to sprotno rast in širitev samega operacijskega sistema, za Home In The Zone pa se mi je zdelo najbolj primerno, da v celoto združim nek svoj protipol, kar Marko in Nino (Mureškič op.p.) nedvomno sta, tako sem našla kanal tudi za nov izraz same sebe. Celotni proces je potekal zelo hitro, saj če imaš neko jasno zgodbo in vizijo, zavlačevanje ni na mestu.
Marko: Mislim, da se čuti tudi najino poprejšnje znanstvo, saj sva dosti skupaj igrala, prijateljujeva pa tudi v privatnem življenju, tako da je bilo sklepanje celote hipno in se je zgodilo samo od sebe.
Aphra: Ujeli smo se v trenutku, ja. Kemija je pač med nami.
Rockline: Z Ninom sta, Marko, že dlje časa speta, v katerih zasedbah pa sta poprej skupaj igrala?
Marko: Igrala sva v zasedbi Sagar ter v ostalih etno ter jazz music projektih, ki naju že dlje časa družijo in prevladujejo.
Rockline: Tebe sem imel Aphra prvič čast spoznati na večeru šansonov Vite Mavrič La Vie En Rose, mislim da leta 2012 (na večeru so slovenski glasbeni gostje preigravali predelave skladb izjemnega Bojana Adamiča op.p.) ali je bilo to leta 2010 ali 2009? Čas beži tako hitro ... Takrat sem prvič začutil, da greš s svojimi glasvonimi zmožnostmi bolj v smeri Josipe Lisac in Nece Falk, še bolj pa si dopuščaš toliko prostora in svobode, da je šansonjerska interpretacija, ki je v tebi, lahko tako jazzy in fluentna, deležni pa smo bili nadstandardnega šansona. Kakšna pa je tvoja osebna vez s šansonom in kabarejem?
Aphra: Jaz bi temu, kar sem sama osebno potegnila iz šansona, ko sem se srečala z njim kot majhen otrok, rekla ljubezen na prvi posluh, celoto pa sem nato nekako nadgradila s svojo osebno zgodbo in izrazom. Ker sem intermedijski delavec, temu pravim neo šanson. Igra na odru, denimo v predstavi Duša, ki smo jo naredili z Jožetom in Matjažem (intermedijski gledališki performans Duša je bil posvečen slovenski igralki Duši Počkaj, sooblikovalca predstave pa sta bila pianist Joži Šalej ter režiser Matjaž Latin op.p.), je poudarek sicer na glasbi, ampak je vmes močen vezni tekst, pristni nim in dobra režija ter minimalni video dodatki. Stvar rata zelo inter medijska, svoje pa pusti tudi sam stik, kontakt z ljudmi, s publiko, ki je zelo močen in zelo direkten. Osebno se ne smatram za pevko. Jaz sem operacijski sistem. Tako sem se sprogramirala, mogoče pa bom v nekem trenutku odločila tako in bom takrat pela bas. (smeh)
Rockline: Pri poglabljanju v tvojo esenco človek itak kmalu ugotovi, da gre pri tebi itak za interdisciplinarnost večih faktorjev. Osebno te ne morem popolnoma dojeti niti kot pevko, pa čeprav se dojemam za aktivnega poslušalca glasbe, tu pa je še sam odrski performans ... Delala si tudi odrske konstalacije, video performanse, projekcije ...
Aphra: Ja, video projekcije, križane že malo z znanostjo ...
Rockline: Kakšno je stanje Aphra Tesle leta 2013 na prehodu v 2014?
Aphra: Z Igorjem (Bezgetom op.p.) sva naredila novo elektronsko ploščo, kjer se mi zdi, da se moj glas še v večji primarnosti, prvinskosti izrazi. Ta čas spolne vmesnosti prikazuje skozi moje odtenke, saj sem sama cela paleta, cel asortiman podob in izrazov, na sodelovanju Aphra Tesla Operating System s Free Machine pa sem postavila še najboljši ekvivalent temu času, v katerem smo in moram priznati, da sem sama sebe prijetno presenetila, saj se redko zgodi, da se iz mene izvije kakšen glas, ki ga niti sama ne poznam oziroma ga lahko iz sebe dam samo v največji intimi. Sebe, kot rečeno, ne tretiram kot pevko, temveč kot interpretinjo čustev in tekstov. Najprej sem pesnica, s čimer sem se najprej izrazila, nato sledi vse ostalo.
Rockline: Home In The Zone je introspekcija, ki jo lahko čutimo kot razgaljanje tvoje bolečine v samoti. Tisto, kar se dogaja po medosebnih odnosih v samoti lastnega doma, v varno zavetje svojega sveta, kjer si sam s svojimi mislimi in čutenjem. Z elektronsko ploščo pa, kot razumem, gre celota bolj v smeri poudarjanja močnega maskulativnega lika moderne ženske in feminiziranih moških?
Aphra: Lahko bi temu rekli tudi tako, a sem tam predvsem kalkulirala z drugimi plastmi. Če čisto enostavno povem: če je 1 + 1 enako 2, potem pomeni to samoto. Če je 1 + 1 eno je to odvisnost, obenem pa pogum ter popolno predajo, če pa je 1 + 1 enako nič, je pa to smrt, ničenje, nihilizem. Kot takrat, ko si tako zelo zaljubljen in v nekem trenutku pogledaš v nebu, na katerem ni več zvezd, ker si na nekem dopaminu. Zvezde, ki jih gledamo, so po večini preteklost, mrtve, mi pa vidimo, da so prisotne in da žarijo. Se pravi, da je ljubezen tako stanje nekega dopinga, ki nam pričara vedno približek resnice. Z Igorjem sva na ploščo želela vliti točno to. V tem času velike vmesnosti kaže to slednje, da mora človek pofukat svoj obstoj in prisiliti človeško družbo k prestrukturiranju. Verjamem, da je bil človek najprej dvospolnik, v vseh teh erah in epohah pa išče ta isti človek skozi vojne zgolj poljub na svojo golo kožo, s čimer interpretiram pesnika Simona Jugovica Finka, svojega zelo dobrega prijatelja. Da bo človek prišel vnovič v stanje zlitja s samim seboj, je cilj ta, da človek v sebi najde tisto drugo, tistega drugega. Samost in popolna samost sta ključ. Konec koncev je največji strah, ki ga nosimo v sebi ta, da se človek razniči in da pripadeš Nikomur. Kako to filozofijo zapakirat na bolj topel način? Na način, da se bodo lahko ljudje zadevali z mojo glasbo? To je to!
Rockline: Sam koncept mi je zelo všeč, ker zelo pogosto iščemo potrditev samih sebe skozi ogledalo, ki ga nam nastavljajo drugi, tokrat pa si lahko v sozvočju sam s seboj, ni pa niti nujno da si si všeč ali ne. Gre za stanje, v katerem enostavno eksistiraš in si, kar si. Kakšen je naslov plate?
Aphra: Sun Powder.
Rockline: Kdaj pride ven?
Aphra: Je že na Soundcloudu, kjer je dan na poslušanje surovi miks, ki ni čisto masteriziran, sodelujeva pa z Igorjem še s Sebastjanom Duhom. Kmalu bo luč sveta uradno ugledal nov komad, vsi radovedni in pogumni pa ste vabljeni, da novim aspektom prisluhnete sami.
Rockline: Pa se vrnimo na sodelovanje med vama z Markom. Kako se bo simbioza odvijala vnaprej, glede na to, da je Aphra Tesla Operating Systme prešel že mnoge metamorfoze in se marsikaj še obeta? Kakšen je naslednji korak v tem bolj organskem smislu in ne sintetičnem?
Aphra: Z Markom pripravljava nov projekt, na katerem bosta minimalistično prisotna zgolj klavir in vokal, poudarek pa bo na mikročasu, celota pa bo skoraj malce sakralna.
Rockline: Na način Tory Amos?
Aphra: Čisto nič! (smeh)
Rockline: Kdaj bo te sadove moč utrgat in užiti?
Marko: Ni potrebe po hitenju, saj mora najprej izživeti in do konca skleniti delo z Igorjem.
Aphra: Tisto z Igorjem bo že Duh končal – sveti Duh, sama sem pa itak takšen človek, da velikokrat ustvarjam več stvari naenkrat.
Marko: Zaradi dopamina ...
Aphra: Ja ... (smeh)
Rockline: Ker vem, da vaju pred koncertom čakajo psihične in fizilne priprave pred nocojšnjim koncertom in morata priti v stanje svojega notranjega zena, pomiritve, pred odhodom na oder, pomeritvi s publiko in s svojimi pričakovanji ter projekcijami. Kaj bomo danes užili?
Aphra: Upam, da kaj užitnega, ne?
Marko: Definitivno!
Aphra: Strupeno bo vsekakor!
Marko: Nikomur pač ne privoščimo salmonele! (smeh)
Aphra: Salmonele tu ni notri, morda pa kaj drugega ... Hotela sem še nekaj reči. Kmalu bom imela literarni večer v Mariboru. Datum še ni znan, aprila pa bo luč sveta ugledala moja nova pesniška zbirka – po 20 letih sem znova izdala nekaj. Rimbaud se vrača! Naslov bo Srebromes oziroma Srebrno meso, razlago imena pa dajem ljudem na lastno interpretiranje.
Rockline: Tu je lahko hlad srebra in meso kot nekaj toplega.
Aphra: Aphra Tesla je srebrno meso in to je to!
Rockline: Dolgo časa sem poezijo pisal tudi sam in lahko čutim tisto tiho noto medvrstičnosti dosti lažje. Dve tri besede lahko delujejo tu udarno in brutalno – beseda postane lahko meso in tudi srebrno meso. Za konec bi sledila sklepna misel, ki jo poklanjate vsem svojim sogovornikom, bralcem na drugi strani ekrana.
Marko: V tem intervjuju sem tako malo povedal, da ne vem kaj vse še povedat in dodajat ...
Rockline: Pa dopolni tisto, kar ni bilo povprašano in bi bilo vredno deljenja s svetom ...
Marko: Naj povem nekaj lepega ali grdega? Nekaj lepega? Želel bi si, pa ne trdim, da tega ni, a bi bilo lahko tega precej več in v večjem obilju, da bi ljudje bolj podpirali žive stvari, življenje, živo izstopanje glasbe, nastope, recitiranje pesniških zbirk in da ni vse zgolj samo na internetu in na nekih mrtvih nosilcih. Prav zato mi je danes všeč, da bo Juretova obletnica zaznamovana z živostjo, z izvedbami na odru brez hlinjenja, da se je potrudil in nabavil vso to opremo in menim, pravzaprav čutim, da bo naslednjih 15 ali 20 let zaznamovanih s to sledjo. Menim, da je prav, da se podpira žive stvari, ker tudi sam dosti nastopam v živo ter vidim, spremljam kakšna je situacija in kako peša potrpežljivost ter pozornost publike, animacija ... Upam, da bodo ljudje v bodoče bolj potrpežljivi in bodo bolj sledili, obiskovali koncerte ter se tudi, ko je stvar nekoliko težja za poslušanje, poskušali v celoti najti nekaj dobrega. Če potešitve ni v prvih nekaj sekundah, ne obupat, temveč dajte priložnost tistemu, ki vam kaj bolj kompleksnega predstavlja in daje. Večji izziv lahko daje globljo potešitev in ne samo površinske užitke.
Aphra: Jaz bi pa rekla nekaj bolj prizemljenega – življenje v naši državi je takšno, kot bi ves čas poslušali tiktakanje bombe, ki nikoli ne poči. Ljudem sugeriram, da naj bodo čimbolj nori!
Marko: In poslušajte sebe ter svoje notranje duhove!
Aphra: Naj vas ne bo sram, da vas je kdaj sram in prosim, da se vsak posamično povpraša od kod ta sovražnost in zavist v nas ljudeh, v tistem večnem Drugem, ki ga ljudje ne morejo prebavit in razumet, kar je žalostno, ter pripeljejo do premene sveta na bolje. Hvala za ta intervju in vse.
na vrh