Amorphis - brezobličnost, neulovljiva in izmuzljiva glasbena ideja ali le ime, ki že dve desetletji konstantno prinaša klen zvok, poleg vse bolj dovršene in progresivne metalske godbe pa tudi vpogled v finsko izročilo ter interpretacijo finskega epa Kalevale? Prav to porajanje vedno novega in vedno svežega oziromna to zrtje v čase, ko so po svetu hodili pogumni možje, junaki in ko so se kovali temelji kulture in v rodno grudo hladne dežele tisočerih jezer vraščale vse globlje korenine, je lahko primerno izhodišče, s katerim neukemu poslušalcu ali bralcu, ki si še ni uspel v dušo vliti njihovih spevnih melodij ter je dejansko uspel toliko časa, celih dvajset let, preslišati in prezreti ime, brez katerega skandinavska scena ne bi bila to, kar je, lahko postavimo kot iztočnico za spoznavanje in poglobitev v materijo Amorphisov. Tokrat so staroste in mojstri mehkih zvokov ter trde melodike prišli v Slovenijo v navezi s stonerskimi sorojaki Ghost Brigade ter jeruzalemskimi nekonformisti Orphaned Land, pred koncertom pa smo pred mikrofon zvabili staro in novo os sedanje zasedbe - ustanovnega člana ter varuha starega izročila kitarista Eso Holopainena ter dolgolasega, s kitkami okrašenega karizmatičnega pevca Tomija Joutsena, ki je nepogrešljivi center odrske pozornosti zadnjih pet let. Skrite garderobe v otrobi ljubljanske Cvetličarne so bile napolnjene s pričakovanjem ter velikim spektaklom, katerega so Amorphis nameravali ponuditi slovenskim oboževalcem, v toplem zavetju zaodrja pa so potekale še zadnje priprave pred pedantnim in do absoluta dodelanega zavzetja odra in src poslušalcev. Natlačenemu urniku navkljub je bilo časa ravno prav še za še en medijski pomenek ter razkrivanje tančic skrivnostnega.
To je vaš drugi obisk Slovenije, saj ste prvi ognjeni krst pred slovensko publiko že pred časom uspešno opravili na meji Slovenije in Italije v Mostovni. Pa se sprva povrnimo raje v času nazaj na ta vaš prvi stik s tukajšnjo publiko. Kakšni so spomini na ta koncert?
Ese Holopainen: Pravzaprav se svojega nastopa v Sloveniji bore malo spominjamo, saj je od tedaj minilo že morje časa - mislim, da je bilo to okoli leta 2000. Spomnim pa se, da je bil sprejem poslušalstva izjemen. Tudi tu imamo kar precej poslušalcev in to je izjemno. Še bolje bo danes, česar pa se res veslimo pa je dejstvo, da smo končno dobili potrditev za nastop na letošnjem Metalcampu.
Pravzaprav so bile že dolgo časa le naše pobožne želje, da bi vas videli osvojiti oder Metal Campa že prej. Pa preidimo k koreninam in k bolj izmuzljivim stvarem, ki so vse prej kot empirično preverljiva dejstva. Kako se koncipirate kot skupina, kot Amorphis, kot glasbeniki? Kaj je tista ideja, ki preveva vse skupaj? Ste umetnost, glasbena doktrina, ki ji sledite od prvega dne dalje ali nekaj povsem tretjega?
Ese: Kaj naj povemo in dodamo na to? (smeh) Smo nedvomno skupina, ki ni podrejena in naklonjena nobenemu političnemu vidiku. Lirično smo od nekdaj sledili bogatemu izročilu zgodb in pripovedi naše finske folklore. Gre za stare mite in to bi našo vsebino lahko strnilo na Kalevalo. Kar zadeva glasbeno plat, smo navdihnjeni s tisočerimi zvoki ter mnogoterimi glasbenimi vplivi. Nekega posebnega skritega sporočila niti ne podajamo našemu poslušalstvu. Pomembno je le, da se uživa v predstavi in glasbi.
20 let bivanja na sceni, ustvarjanja glasbe ter evlucija od melodičnega death metala k milejšim, bolj progresivnim, prej pa še s folkom začinjenim zvokom, je pustilo velik pečat na Amorphis. Kako zrete na to svojo pot razvoja, razcveta in evolucije?
Ese: V dveh dekadah je bilo glasbenih obratov ter sprememb kar nekaj, na zadnjih treh ploščah (Eclipse, Silent Waters in Skyforger op.p. ) pa je linija zvoka in vsebine precej konstantna. Dotlej je bilo kar precej menjav v zasedbi, nakar nastopi čas, ko smo postali precej trdna in predvsem stalna celota. Dotlej je vsaka menjava pustila sled, drugačno interpretacijo tako zvoka kot tega, kar Amorphis smo oziroma smo bili. Seveda pa je bil močen tudi faktor tega, da smo vedno stremeli k temu, da bi poskusili nekaj novega in neuporabljenega. Gre za izziv ter preizkušanje naših mej. Seveda je konstanta, ki smo ji oziroma ste ji lahko priča na zadnjih par ploščah, le zašasno stanje, a vseeno - sedaj, po prihodu Tomija )sedanjega pevca Tomija Joutsena op.p.) končno zazveneli kot sinteza vsega, kar smo bili, kar smo in kar bomo.
Ko smo ravno pri tem, Tomi, je bil tvoj prihod ključen za novo podobo in novi zvok zasedbe. Tistega dne, ko si stopil pred občinstvo in za mikrofon postal razpoznavni obraz zasedbe. Kakšen je zbir misli in občutij, da si del te zasedbe, da ustvarjaš Amorphis glasbo ter se po petih letih in treh ploščah popolnoma prilegaš konceptu Amorphisov? Brez tebe si Amorphis danes marsikdo le stežka predstavlja ...
Tomi Joutsen: Dosedanja pot je bila res zanimiva in izjemna. Teh pet ali šest let odkar sem del tega, mi postaja nekako zelo jasno, da so se sanje uresničile. Vedno sem si želel biti death metal vokalist in Amorphis so bili, vsaj v tistem najzgodnejšem ekstremnem obdobju, res pomemben gradnik moje identitete. Ko smo se prvič leta 2005 odpravili v studio, sem imel res izjemno željo v čisto petje vplesti malce več growlov ter povrniti del stare slave. Vsi so me v teh prizadevanjih podprli in rezultat je takšen, da smo s slišanim zadovoljni vsi v zasedbi.
Del čara zretja v preteklost razkriva tudi zbirka starih skladb na plošči Magic & Mayhem - Tales From The Early Years, ko si bil postavljen v vlogo interpreta materialov, ki so bili spisani prej, izpod Pasijevega peresa (prejšnji pevec Pasi Koskinen je bil član zasedbe od leta 1996, skupino pa zapusti leta 2004 op.p.). se je bilo težko vživeti ter navezati tesen oseben stik s Pasijevimi besedili?
Tomi: Sam to jemljem kot izjemno čast, saj sem bil oboževalec Amorphisov od prvega dne dalje. Vseeno je bil del privajanja tudi v tem, da sem velik, levji delež teh skladb tisočkrat izvajal na nastopih poprej in tako se je vse poklopilo ter padlo na svoje mesto že nekaj časa nazaj. Prihod v studio ter snemanje je bil le pika na i, katere smo bili vsi veseli. Tako smo lahko sklenili del cikla preteklosti, mu dali svoj pečat ter obrnili povsem novo, svežo stran v svoji zgodovini.
Nova sled pa je tudi izid prvega uradnega DVD-ja Forging The Land Of Thousand Lakes, s katerim se dokumentira celotna dosedanja pot.
Ese: Prav v izjemno zadovoljstvo in srečo nam je, da smo končno le izdali ta dolgo pričakovani DVD. Odlašanje doslej je bilo v sozvočju z nami, nismo želeli hiteti ter izdajati nekaj polovičnega ter za vsako ceno. Sedaj je estetska raven izdelka lahko zadovoljila tako naša kot tudi pričakovanja naših oboževalcev in to je izjemno. Pred tem smo morali pretresti res malo morje stvari. Želeli smo dodati veliko materiala. Ga obogatiti ter mu dati tako dokumentarno kot oblikovno dodatno vrednost. Mislim, da DVD Forging The Land Of Thousand Lakes vsa ta pričakovanja izpolnjuje ter lepo zaokroža našo dosedanjo pot, ki pa se še nadaljuje. (smeh)
Kalevala je nekaj, na kar se tako intuitivno naslanjate že od prvega dne dalje. Zadnji trije albumi nekako zaključujejo del zgodbe. Kaj pa materiali za prihajajočo ploščo v letu 2011? Nekaj ste že posneli, del še boste ... Lahko poveste kaj več o tem albumu, ki ga bomo deležni šele v maju prihidnje leto? Kaj pa produkcijska plat? Razkrijte kaj tudi o tem, prosim.
Tomi: Lirično se zgodba Kalevale nadaljuje in dopolnjuje vrzeli zadnjih treh plošč. Kalevala je še zelo pomemben faktor in del tega bo nedvomno na svoj novi način povedala tudi nova plošča.
Ese: Pravzaprav bo slišano precej podobno temu, kar smo doslej naredili na zadnjih treh ploščah. Večino inštrumentarijev smo že posneli. Sedaj ostane le še snemanje klaviatur in vokalov. Ostajamo zvesti Sonic Pump Studijem v helsinkih, Tomijevi vokali pa bodo nasneti v kratkem. Potrpljenje. Vse pride ob svojem času, se pa novega izdelka res zelo zelo veselimo.
Pa smo lahko deležni še kakega namiga o delovnem naslovu ali pa nečesar, kar bi bilo bolj konkretno v zvezi s pričakovanim? Dajte nam nekaj za sanjarjenje do maja prihodnje leto ...
Ese: (smeh) Vseh 15 skladb, ki smo jih do sedaj posneli, je zelo melodičnih in vzbuja veliko različnih emocij ter čra iz njih. Ne morem trditi, da smo odkrivali nekaj revolucionarno novega - ko boste slišali skladbe, boste ensotavno vedeli, da je to Amorphis sound! O drugih podrobnostih pa je še prezgodaj govoriti, saj nas k molčečnosti do dneva D zavezuje dogovor z založbo ...
Pa bo na plošči veliko growlov?
Tomi: Iskreno povedano - še ne vem! Ko se bom zaprl v studio, bo na plan privrela tudi tista prava pika na i, ki pa bi lahko bila ali pa tudi ne grlena ... (smeh) Nekaj osnovnih zamisli že imam, a je vse v fazi izdelovanja, kovanja ter finiširanja, ko bom stopil pred studijski mikrofon pa se lahko zgodi nekaj povse nepričakovanega. Recimo temu kreativni naval neznanega ...
Pa dajmo poseči v nekaj malce manj žgačkljivega. Veliko je skupin, ki se idejno in vsebinsko povezujejo ter navezujejo na korpus vašega ustvarjanja. Kakšna je vaša percepcija sodobnega metala in katera so imena, ki jim tudi sami sledite?
Ese: Skupin je dandanes res ogromno in se situacija današnjega časa precej razlikuje od časov naši zametkov in začetkov. Takrat smo imeli demo kasete ter peščico imen, ki so premikala meje slišanega naprej. Danes imate internet in ste od novotarij oddaljeni le en klik. Gre za inflacijo skupin ter glasbenih eksperimentov, marsikatera dobra ideja pa se izgubi v morju povprečnosti, žal. Bolj kot sledenje nekim smernicam in zapovedim ali pa dogajanju v vam ljubih skupinah bi bilo potrebno poseči po tistem, kar vas navdihuje, polni in vam daje elan, vas osrečuje. Kopiranje ostalih skupin pa je ... Je potrebno dopolniti stavek? Danes je težko najti nekaj novega ter še ne slišanega in tudi obstoječe skupine se borijo za svj kos pogače, za svoj prostor na glasbenem nebu ter za svoj vrelec navdiha. Težko je ...
Že AC/DC so napisali "It's a long way to the top if you wanna rock'n'roll" ...
Ese: Tako je! (smeh)
Tomi: Sam menim, da je metalska scena polna zanimivih in dobrih glasbenih fenomenov. Pa naj gre za death metal, avantgardo ali karkoli tretjega. Vzemite za primer Spiritual Beggars ali karkoli drugega, kar ne polni ravno vseh polic supermarketov.
Pa sklenimo intervju s tradicionalnim zadnjim sporočilom, punchlineom našim bralcem, s summa summarum tega intervjuja.
Ese: Zelo smo veseli, da smo tu in se veselimo tega nastopa ter poletne vrnitve na Metal Camp. Opravičiti bomo skušali vaše zaupanje ter vaš čas, ki nam ga boste naklonili.
Tomi: Sam sem le vesel, da sem lahko del celotne zgodbe in da bom videl tudi Metal Camp, saj sem o temčudovitem kraju slišal toliko lepih, čudovitih zgodb. Veliko lepih deklet in glasbe ... Obenem pa vam obetamo nekaj povsem novega in udarnega. Amorphis vas bomo poskušali ne tazočarati ter vas z glasbo pridobiti na svojo stran!
intervju vodil: Sandi Sadar Šoba
besedilo prevedel in uredil: Sandi Sadar Šoba
Intervju je nastal ob sodelovanju RockHard Slovenija in RockLine.
na vrh