RockLine: Nedavno tega ste prerasli v kvartet.
Edi: Da. Če se ne motim je bilo to lani septembra. Nocoj je po daljšem premoru tu za bas končno nov koncert.
RockLine: Ste dolgo iskali dodatnega kitarista?
Edi: Bojana smo pravzaprav čakali dalj časa. Že davno tega smo ga povabili v skupino, a takrat ni imel časa.
RockLine: Je v tem ležal tudi vzrok, zakaj vas je tako težko v zadnjem času srečati na odrih?
Edi: Tudi. V zadnjem času smo se ukvarjali s predelavo obstoječih skladb, z novimi aranžmaji. Skladbe je bilo treba do določene mere prestrukturirati in prilagoditi za igranje z dvema kitarama. Zato je bilo za koncerte manj časa. Po letošnjem poletju načrtujemo več koncertov. Upamo na vsaj kakšnih šest zaporednih nastopov.
RockLine: Kaj je bil osnovni namen, da ste se prijavili na Epic RockLine Contest?
Edi: Potrebovali smo dodaten koncert. Če pa se zgodi to, da zmagamo na natečaju, pa toliko bolje. Snemanje albuma namreč ni poceni stvar.
Igor: Sicer pa si že dalj časa prizadevamo posneti album. Ti ni lahko delo. In hvala bogu ,da je nismo posneli. Ravno zaradi tega, ker smo se preoblikovali v kvartet. Kot kvartet smo stare komade preoblekli in se precej boljše počutimo sedaj z dvema kitarama. Zato smo tudi bolj zadovoljni z novo podobo naših skladb. Naša glasba je sedaj še bolj izpopolnjena. Čutimo, da je sedaj pravi čas da gremo snemat album.
RockLine: Je v zvezi s tem predvidena izdaja kakšnega demota, kot je to v navadi mnogih metal skupin, ki so v fazi snemanja določenega albuma?
Edi: Vse je odvisno od tega, koliko denarja se nam bo nabralo. Vse komade moramo imeti za naš album naštudirane "v nulo". Bomo videli, kakšna bo pripravljenost skupine.
Igor: Igramo že pet let. Mnogo komadov imamo. Nekateri so ostali večinoma takšni kot so, nekateri pa so se dodatno razvili. Med temi komadi obstaja neka naravna selekcija. Nekatere skladbe se nam že sedaj zdijo dovolj zrele, da bi jih lahko uvrstili na album. Druge spet poslušamo vedno znova in iščemo ustrezne iztočnice za njihovo dodatno nadgradnjo.
RockLine: Kaj je vodilo k odločitvi, da spremenite ime skupine iz The Fifth Season v Almost Rage?
Edi: Zaradi tega, ker je obstajala že neka skupina iz Italije s takšnim imenom.
Igor: Zgodilo se je, da smo se srečali na festivalu v Gorici. Prišli so do nas in rekli da obstajajo že 12. let s tem imenom....
Edi: Če bi mi nastopali samo v Sloveniji, potem z imenom The Fifth Season ne bi bilo nobenega problema. Ker pa nastopamo tudi v tujini, sploh pa smo vsak dan zelo povezani z Italijo, je to lahko zoprna zadeva.
Igor: Da. Včasih imam občutek, da hodim tudi na pošto v Italijo, ha, ha...
RockLine: Pa je za Almost Rage lažje dobiti špil v Italiji. Glede na to da ste iz obale?
Igor: Naša prednost je v tem, da znamo italijanski jezik. To nam odpira vrata.
Edi: Vendar se nismo še lotili resno, da bi si organizirali nekaj klubskih špilov zapored v Italiji. Verjamem pa, da bi nam to uspelo. Le rokave je treba zavihati.
Igor: Da. Vedno smo raje vadili, kot se ukvarjali z bookiranjem naših koncertov. Potrebovali bi menedžerja za to.
RockLine: Nameravate ohraniti vašo thrash metalsko držo, ki združuje vplive Bay Area scene s Pantera riffi tudi v bodoče?
Edi: Da. To nam namreč zelo leži. Osebno je Pantera meni še danes skupina številka ena. Žal ne obstajajo več. Uporabili bomo tudi nove sveže Bojanove ideje in zamisli in delovali v tej smeri dalje. Seveda z aranžmaji za dve kitari.
Igor: Je pa tako, da pri nas komadi nastajajo povsem spontano. Tako da se ne trudimo zveneti kot Pantera. Očitno so neke povezave s Pantera res zaradi tega, ker smo vedno imeli radi takšno glasbo in jo veliko poslušali.
RockLine: Edi, kako vzdržuješ svoj vokal na ravni, da deluje skozi nastop sveže, da se ne skrha?
Edi: Za to ni prav nobene formule. Na vajah se res nekoliko pazim, komade tudi le "markiram" na vajah, če ni drugih potreb. Sicer pa nikoli nisem poalgal na to kdo ve kakšne posebne pozornosti. Ko se vozim v avtu, si navijem glasbo in pojem zraven. Nekoč mi je oče kupil mikrofon in slušalke. Mislil je, ali le skromno in tiho upal, tega ti ne znam natančno povedat, da bo kdaj kaj nastalo iz mene. Morda novi Pavarotti, ha, ha, ha,...
RockLine: Kako je s thrash metal sceno na slovenski obali?
Edi: Hm pri nas? Pa veliko je black metal skupin. Thrasha pa ne najdeš prav veliko na tem koncu. Sedaj se pojavljajo malo mlajše skupine, ki se spet vračajo bolj k tradicionalnim heavy metal zvokom.
Igor: Tu so še Hiram.
Edi: Oh saj res. Na njih sem pozabil. Z njimi bi radi naredili kakšno skupno turnejo v prihodnje.
RockLine: Nastopili ste že skupaj nekoč na Metelkovi v Ljubljani.
Edi: Da. In v tovarni Rog. Pred petimi ljudmi, ha, ha, ha... ampak je bil super žur.
RockLine: Kako pa vi dojemate stanje thrasha na Slovenskem. Lahko ponudite kaj posebnega z vašo glasbo?
Edi: Thrash metal je danes zelo favoroziran med metalsko gardo v Sloveniji. Precej je teh slovenskih thrash metal skupin, ki se opirajo na izročilo Bay Area Thrash metala. Sam ne vem kam bi nas vtaknil...
Igor: Mi imamo drugačen pristop. Smo edini thrasherji s kratkimi pričeskami.
Edi: Da. To bo. Mi smo šminker thrasherji ha, ha,... Se trudimo biti simpatičen bend!
RockLine: Kaj pa čas poletnih festivalov? Ga boste izkoristili za kakšen nastop?
Edi: Da. Če bo letos Haliaetum festival, bi zelo radi nastopili tam. Ostalo pa bomo še videli. Zelo radi smo nastopali na festivalu kot je bil Metal Mania Open Air v Komnu. To je bila prava domača scena, kjer so dobili slovenski bendi res pravo priložnost, da se pokažejo ljudem s svojo glasbo.
RockLine: Vprašanje Bojanu, kaj pričakuje od članstva v ALmost Rage, glede na izkušnje, ki jih je pridobil ob igranju pri Root a' Balluta?
Bojan: Almost Rage in Root a' Balluta sta dve povsem ločeni in različni zadevi. Članstvo v Almost Rage je zame osebno nov izziv. Všeč mi je to, da nas druži ljubezen do podobne glasbe, poslušamo mnogo istih skupin. Pri Almost Rage je tudi tako, da sodelujejo vsi pri pisanju komadov, medtem ko sem pri Root a' Balluta delal večinoma jaz vse komade.
RockLine: Pa čutiš lojalnost in pripadnost skupini?
Edi: Oooo.... Pazi Bojan kaj boš zdaj povedal!
Bojan: No že to da sem jih moral v začetku jaz dvakrat poklicati, da so me oni nato enkrat nazaj, pa smo se lahko končno dobili na vajo, je dober pokazatelj moje lojalnosti.
Igor: Veš, naše vaje so zelo razburljive. Mnogo je heca, zabave, uživanja. Potrebovali smo nekoga, ki bo to vse prenašal, obenem pa aktivno sodeloval pri ustvarjalnem procesu nastajanja novih skladb in piljenja obstoječih. Skratka Bojan je oseba, ki nas zelo dobro prenaša.
intervju vodila: Rok Klemše & Aleš Podbrežnik
besedilo uredil: Aleš Podbrežnik
fotografije: Martin Prezelj
na vrh