Adam je skupina, ki pod svojo zastavo združuje kitarista Petra Deklevo, poznanega kot člana skupine Srečna mladina in pevca Damirja Lisico iz skupine Anavrin, ki se bo odzval tudi, če ga boste ogovorili z okrajšavo njegovega imena - Dado. Tu je še ritem sekcija, ki jo sestavljata Damirjev soborec pri Anavrinih, basist Anej Kočevar, ki igra tudi v zasedbi Gušti in Polona, ter bobnar Gregor Jakac iz skupine Tide. Gre za izkušene glasbenike, ki so ustvarili novo skupino z namenom, da bi se posvetili nekaterim idejam, ki jih kot posameznike pri dojemanju glasbe družijo! Tako se piše in nastaja glasbeni jezik skupine Adam. Poglejmo si pobliže, kaj sta imela povedati kitarist Peter Dekleva in pevec Damir Lisica - Dado, o njuni novi skupni avanturi, katere studijski prvenec vsi že nestrpno pričakujemo.
RockLine: Adam je novo ime na slovenski glasbeni sceni. Sta sedaj nemara skupini, kot sta Srečna mladina in Anavrin na stranskem tiru?
Peter: Srečna mladina so še vedno moj prvi bend, vendar pa je bil eden od namenov ustanovitve skupne Adam ta, da lahko nekaj, neke tvoje ideje deliš še z drugimi ljudmi. To so tiste ideje katerih recimo ne moreš deliti z ljudmi v skupini Srečna mladina.
RockLine: Torej ostaja aktivnost omenjenih skupin neprizadeta?
Peter: Seveda. Srečna mladina delamo sedaj novi album.
Dado: Tudi Anavrin smo pravzaprav zaključili s snemanjem novega albuma.
RockLine: Dostikrat se zgodi, da terja nek nov projekt 100% osredotočenost umetnika nanj. To v tem primeru ni nujno?
Peter: Ne. Sploh ne. Sicer pa je to povsem odvisno. Težko določaš v naprej, dokler stvar ne prične teči sama od sebe. Nekateri imajo več punc, drugi le eno. Spet eni imajo enega otroka, drugi več, zopet nekateri eno domačo žival, drugi jih imajo več... Menim, da če skušaš svojo večstranskost razširiti tudi na druga področja, potem tu sploh ne bi smelo biti nobenih ovir v smislu, da ne bi deloval skupaj z drugimi glasbeniki v drugih skupinah, drugih projektih. Dostikrat se zgodi, da slišiš mnenja drugih glasbenikov, zgodi se, da lahko ugotoviš to, da je neka ideja, ki ti jo nekdo pokaže, zelo kompatibilna s tvojim dojemanjem glasbe. Zato se splača preizkušati deliti te ideje. Če pa si glasbenik, ki se izraža lahko le v eni smeri, potem se moraš držati te smeri.
Dado: Jaz bi tu dodal, da Adam nismo nastali zaradi tega, da bi stremeli za tem, da naredimo nekaj velikega, da bi izvajali nek medijski pritisk, pač pa smo začeli delovati po principu, ki se ga je dotaknil že Peter prej v eni od misli. Dobili smo se skupaj in si rekli: "Kaj če bi naredili en komad skupaj? Dobimo se na eni vaji in preizkusimo kaj bo." Brez načrtovanja, planiranja, samo da vidimo kako stvar funkcionira in ali se lahko kam razvija. To je bilo pred tremi leti.
RockLine: Pa se ti zdi, da ste sedaj dozoreli za kaj več?
Dado: Vsekakor se je iz teh spontanih začetkov, kjer dejansko ni bilo nobenih časovnih pritiskov in ovir, vsa stvar razvila do te mere, da smo zreli za na odre, zreli za sprejemanje širše kritične mase, da pove, kdo in kaj smo. Zreli smo torej, da se predstavimo javnosti.
RockLine: Je Gregor Jakac vaš stalni član?
Peter: Da. Pred kakšnim letom nas je Andrej Zavašnik, ki je bobnal pred njim zapustil, saj ni mogel vztrajati več pri nas zaradi obvez do drugih projektov. On je sicer bobnar Srečne mladine in Guštija ter Polone.
RockLine: V Orto baru je Gregor Jakac igral odlično, ko ste tam nastopali, dne 04.04.2009.
Peter: Se strinjam. Poleg tega je tudi pomembno vplival na sam ekipni duh skupine. Ko je prispel k nam, smo Adam preskočili na nov kakovostni nivo. Dvignili smo se za stopničko navzgor.
Dado: Potem, ko se nam je priključil še Gregor, je ta naš projekt nekako prerasel v skupino. Naenkrat smo začutili med nami večjo povezanost. To je bilo pred pol leta. Tudi aranžmaje je delal z nami. Vse komade smo skupaj štartali iz ničle, ko smo jih delali.
RockLine: Nabralo se je že kar nekaj avtorskega materiala. Je vaš studijski prvenec že na vidiku?
Peter: Zelo blizu je album. Konec junija gremo snemat.
RockLine: Poleti. Brez počitnic?
Peter: Seveda.
Dado: Počitnic bo minimalno.
Peter: Album bomo posneli v starem studiu, ki je prenovljen tako, da bomo lahko studio hkrati stestirali, kako zvok v njem funkcionira. Album bo posnet v lastni produkciji.
RockLine: Kaj pa miks?
Dado: Večinoma bomo vse naredili sami. Denar smo vložili v opremo, v stvari, ki so nam manjkale. Tukaj računamo zelo tudi na našega basista Aneja, ki je domač v teh vodah, je zelo dober tehnik, tako da bo Anej vključen prvenstveno tudi v miksanje, ostali pa mu bomo pomagali.
Peter: Se mi zdi, da je pomembno pri snemanju plošče predvsem to, kako je material že pripravljen, ko pride do te faze in koliko si se pripravljen poglobiti v material, ki ga želiš posneti. Če se nisi pripravljen poglobiti, je nujno, da vzameš producenta. Če pa si se pripravljen spustiti na nek intimni nivo, pa producent v današnjem času ni več tako nujen. Včasih so bili producenti nujni, sploh zaradi tehnične plati. Danes so stvari lažje dostopne, niso več težke, da se jih ne bi dalo osvojiti in da ne bi mogel sam producirati albuma.
RockLine: Načeloma, če imaš vizijo in znanje, potem producenta ne rabiš?
Peter: Da. Vendar, pa je producent pomemben pri tistih skupinah, ki recimo, ne da nimajo neke vizije v splošnem, pač pa se nemara lovijo pri točno določenem projektu, ki ga želijo posneti, nemara ne znajo prav v tej točki pristopiti, kot bi bilo najbolje. Na nek način lahko potem nekdo, ki dojame trik, to skupino lažje usmeri na pot, do katere bi tako ali tako krenila, slej ko prej. V bistvu na tak način lahko skupini močno olajša vso stvar. To velja tudi za večje skupine. Npr. Depeche Mode. Oni zamenjajo producenta, potem pa ni težko razbrati, da je zvok med albumi drugačen. Tukaj je pomembno "tretje uho", ki pomaga vdahniti tisto piko na "i", da se zadeve ne ponavljajo, zvenijo različno, sveže,...
Dado: Kar se tiče našega materiala, je faza preprodukcije že za nami. Komadi so zelo dobro pripravljeni na snemanje. Večkrat smo popolnoma podrli aranžmaje, sestavljali komade znova skupaj. Vse se je temeljito izoblikovalo v neke zaključene podobe...
Peter: V bistvu, če bi sedaj klicali na pomoč nekega tonskega tehnika, bi nam ta človek nehote zadevo le oteževal, ker je skupina dosegla nek nivo intimnosti s samo vsebino naših skladb. Če bi sedaj čakali nekoga dodatno, da dojame naše ideje, mu razlagali poanto naših komadov od samega začetka, bi bila to popolna izguba časa.
Dado: Drugače je bilo z našim prvim singlom Odnosi med srečnimi. Tu smo se lovili, ni nam bilo popolnoma jasno kaj hočemo, pa se je na eni izmed vaj pojavil Žare Pak, nam dal nekaj nasvetov. To nam je zelo pomagalo, da smo komad lahko gradili in ga razvili naprej. Včasih zadošča, da te nekdo samo rahlo usmeri.
RockLine: Kako vas sprejema publika? Kakšni so odzivi na vašo glasbo?
Dado: Veliko je navdušenja. To ne govorim zaradi samohvale, pač pa je dejansko to res, da so izredno pozitivni odzivi publike na to kar počnemo. Ljudje so prišli iz radovednosti, niso vedeli kaj lahko pričakujejo. Slišali so naš prvi single. Potem so videli tudi to, da naše stvari niso le "nujno mirne", pač pa da lahko slišijo od nas tudi "epske" zadeve, preko 7. minut dolge zadeve, kot tudi mnogo zadev, ki dišijo po glasbenem eksperimentu. Ljudje so v pripravljenosti na naš album, pa tudi z zanimanjem pričakujejo, kdaj in kje se bomo pojavljali na odrih.
RockLine: Od kod vam ideja za videospot za skladbo Odnosi med srečnimi?
Dado: Tu je imel prste vmes Petrov dobri prijatelj Urban Pekle. S Petrom sta imela enega od zelo konstruktivnih pogovorov v tej smeri. Urban je mlad in zelo perspektiven režiser, ki bi se rad dokazal in je imel idejo že v glavi, da bi bile v kadrih namesto članov skupine, punce, ki igrajo skladbo Odnosi med srečnimi. Sam nisem pričakoval mnogo, nastal pa je zelo posrečen videospot, s katerim smo zelo zadovoljni. Potem je bilo zabavno prebirati po forumih, kako se ljudje odzivajo na sam spot, kako ga komentirajo, sami dojemajo. Dejansko so se porajala vprašanja o tem ali pojejo res punce komad, ali ne. Nekateri so dejansko mislili, da izvajajo to skladbo zares punce v videospotu.
RockLine: Kot glasbenika, kje čutita največje spremembe v umetniškem izražanju skozi glasbo, ki jo snujejo Adam, ko primerjata vajino dejavnost pri Anavrin ali Srečni mladini ter ostalih projektih, v katere sta kakorkoli vpletena?
Dado: Sam se ukvarjam z glasbo že deset let. Anavrin so bili moj prvi srednje šolski bend. Takrat nam je bilo 17. let. Vsi smo začeli z ničle, rasli, zoreli skupaj. Potem je prišel v skupino basist Bernard Pajk. Ta je spravil vso zadevo na malo višji nivo, da smo pričeli tudi razmišljati. On me je vodil, učil sem se od njega. Ne kot basist, pač pa je zelo vplival na moje glasbeno razmišljanje. Kot glasbenik se razvijaš, razvijaš, pač rasteš. Prideš tudi do neke točke, ko lahko odločaš ali od te točke dalje, ali pustiti vse skupaj. So trenutki stagnacije, ali trenutki, ko se prav nič nikamor ne premakne, stoji na mestu. No v neki taki točki sem spoznal Petra, ki mi je predstavil svojo vizijo in bila mi je všeč. Ta trenutek je bil zame zelo pomemben, ker mi je odprl pogled na sam svet glasbe. Razširil se je v vsem.
Rockline: Kako nastajajo vaše pesmi? Jih zgradite na besedilu, rifu ali čem drugem?
Peter: Kakor Kdaj. Pri dveh komadih smo začeli z besedilom in kasneje napisali glasbo, načeloma pa je na prvem mestu melodija na akustiki s približno vokalno linijo. Temu sledita besedilo in aranžma. Če pa zadeva stoji že sama po sebi, je ne silimo s posebnim aranžmajem.
Rockline: Torej prepuščate nekaj prostora tudi naključju.
Peter: Seveda. Temu se reče "nesreča pri delu" in te nesreče so pogosto zelo zanimive, saj so lahko prava popestritev. Ko je med snemanjem npr. našemu bobnarju med nekim prehodom padla palčka iz rok, je vse skupaj zvenelo tako dobro, da smo zadeve nismo spreminjali. Omenjene nesreče pri delu pogosto na najboljši možen način dopolnijo pesem.
Rockline: Začnete kdaj tudi z naslovom, kot to prakticirajo nekateri bendi?
Peter: Ne, bomo pa začeli razmišljati v tej smeri (smeh).
Dado: Naslove navadno spreminjamo tudi potem, ko je pesem že narejena in iščemo besede, ki bi najbolje povzele neko glasbeno idejo. Naslov pride na koncu.
Peter: Predvsem pa je treba spoštovati vsako pesem, ji pustiti da nemoteno teče in vse podrediti temu, da izpolni svoj potencial. Zdi se mi, da je pesem večja od človeka, zato mora glasbenik velikokrat požreti svoj ego (npr. odigrati skromnejši solo ali, če je pevec, pozabiti na svoj razpon glasu) in se umakniti v ozadje. Vodilo našega benda je predvsem iskrenost.
Rockline: Torej ustvarjalnost in iskrenost pred neko obrtniško konfekcijo, ki jo je na domačem tržišču vsekakor preveč.
Dado: Absolutno.
Rockline: Omenila sta album, kaj lahko pričakujemo od omenjenega projekta?
Peter: Poudaril bi predvsem to, da bo album posnet v živo. Če bomo kaj posneli naknadno, bo to zgolj z razlogom, da to živost primerno nadgradimo, saj t.i. mašilom nismo naklonjeni.
Dado: Album naj bi izšel jeseni, verjetno pa bo sledila tudi kakšna klubska turneja. Sicer pa je, kot je že omenil Peter, pri naši glasbi vedno v ospredju ustvarjalni proces. Smo spontani, a smo po drugi strani tudi premišljeni. To pomeni, da se ne bojimo eksperimentiranja ter uporabe različnih aparatur, kot je npr. theremin (elektronski inštrument, na katerega se igra brez dotika), ki ste jo videli v Ortu, a moramo biti po drugi strani z rezultatom absolutno zadovoljni. To velja tako za glasbo kot za besedilo.
Rockline: Imate načrte ponuditi album tudi tujim založbam?
Dado: Načrti sicer so, a smo se namenili zadevo najprej v miru dokončati in predstavit v Sloveniji. Seveda bomo kasneje posneli tudi angleške vokale namenjene tujemu trgu, a trenutno smo z mislimi doma.
Peter: Tako je. Zadeve se bomo lotili počasi in premišljeno. Kadar hočeš z glavo skozi zid, kasneje navadno ugotoviš, da so zraven vrata. Najbolj elegantna rešitev je torej vzeti ključ in vrata odkleniti.
Fotografije: Aleš Podbrežnik

na vrh