Divlje Jagode! Ime, ob katerem se poljudnemu glasbenemu znalcu pred očmi najprej nariše ropot Motorjev, a je še vse kaj več od tega. Gre za največji hard rock / heavy metal kolektiv na prostoru nekdanje skupne države, ki po petintridesetletni karieri še vedno brca naokoli.
Kariero so sramežljivo začeli z izdajo nizkocenovnega prvenca »Divlje Jagode« leta 1978 in se ob konstantno dobrih izdajah v prvi polovici osemdesetih prebili med velikane jugoslovanske rock scene, tako je glas o njihovem uspehu segel vse do Londona, kamor so šli sredi osemdesetih s trebuhom za kruhom, a jim karierne karte niso bile najbolj naklonjene. Iz benda je na povabilo Gorana Bregovića odšel frontman Alen Islamović in tako izkopal bojno sekiro, zaradi katere se še danes fani Divljih Jagod in Belega dugmeta gledajo postrani. Napol uspešni avanturi v Londonu, kjer so Jagode snemale s slavnim klaviaturistom Donom Aireyem (Black Sabbath, Rainbow, Gary Moore, Whitesnake...) in izdale album v angleščini »Wild Strawberrys« (tekste je napisal nihče drug kot Aleksander Mežek) je sledil prebeg nazaj v naše kraje. Kitarist in kreativni vodja Sead »Zele« Lipovača je okoli sebe zbral skoraj povsem novo ekipo ljudi, kadrovske menjave so tedaj postale stalni spremljevalec Divljih Jagod. Po uspešnih osemdesetih so sledila kreativno manj navdahnjena devetdeseta, ki so jih zaznamovale krute balkanske vojne, za časa katerih Zele ni vedel, kaj se dogaja z njegovo družino v Bihaću, kar ga je izredno zaznamovalo. Z Žanilom Tatajom - Žakom na vokalu so izdali album »Sto Vjekova« (1996) in koncertirali ne samo po nekdanji Jugoslaviji, ampak tudi po ostalih evropskih mestih, po Žakovem odhodu pa je zopet sledilo nekajletno zatišje. S Perom Galićem (Opća Opasnost) so se leta 2003 vrnili z albumom »Od neba do neba«, sledili so številni koncertni nastopi, med drugim so gostovali v Ameriki, Kanadi, Švici...
Divlje Jagode v letu 2013: Damjan Deurić (klaviature), Nasko Budimlić (bobni), Sead "Zele" Lipovača (kitara), Livio Berak (vokal), Andraš Išpan (bas kitara)
Prišla je druga polovica prvega desetletja novega tisočletja, ko je po alternativnih devetdesetih v jadra heavy metala znova zapihal svež veter in z njim vrnil tudi publiko. Jagode so veliko koncertirale (tudi pri nas), Zele kot nesporni vodja in edini stalni član zasedbe pa je začel s talanjem obljub o novem albumu. (Prazne) obljube so se vlekle kot čreva, razloge gre iskati v njegovemu perfekcionizmu, težkih pogojih, ki so po uveljavitvi svetovnega spleta zavladali v diskografskemu svetu, in pa konec koncev v velikemu finančnemu vložku, ki bi ga novi album Divljih Jagod zahteval. Novi album je napovedoval že single Piramida (2007), a so sledila še dolga leta čakanja, predno so se stvari premaknile iz mrtve točke. Potem, ko se je v ekipi na mestu vokalista in občasnega kitarista že ustalil Marko Osmanović (Cota C4) in so ga za svojega sprejeli tudi oboževalci, se je po petletnem članstvu in vmesnem uspešnem singlu Ne nisam ja odločil za popolno posvetitev svojemu primarnemu bendu, in Jagode so bile znova v slepi ulici.
Za nerednega spremljevalca Jagod so bile pogoste menjave na mestu frontmana v zadnjih letih pravi zalogaj, lahko bi celo zapisal, da se ni nikoli vedelo, kdo bo v vlogi pevca z Jagodami nastopil danes. Lep primer je bil njihov koncert v mariboskem Štuku leta 2008, ko so z Jagodami izmenično nastopali kar štirje pevci: Marko Osmanović, Žanil Tataj - Žak (takrat so bili Mary Rose predskupina), Pero Galić in basist Zlatan Ćehić - Ćeha.
A desetletna studijska suša in odločna želja po uresničitvi obljub sta tudi Zeleta in kompanijo naposled prepričali, da je napočil tisti čas! Tik predno je mrknilo leto 2013, je pri založbi Croatia records izšel novi, skupno enajsti studijski album »Biodinamička ljubav«.
V ponedeljek, 23. decembra je bila na sedežu založbe, ki je bila v Jugoslaviji znana kot Jugoton in je obvladovala praktično celoten trg, promocijska predstavitev albuma. Pravi razlog, da se v predpraznično hrvaško prestolnico odpravi tudi Rockline! Stopicanje po za ta vremenski čas toplem mestu, lovljenje vonja kuhanega vina in spotikanje ob naključne mimoidoče zaradi nepregledne gneče so nas naposled pripeljale pred vhod v osrednjo založbino trgovino, ki se nahaja le streljal stran od glavnega trga Bana Jelačića. Pred trgovino je našo ekipico štirih oboževalcev skupine ustavil in nam nekaj besed namenil sam Zele Lipovača. Dobro razpoložen in zgovoren. Ni treba biti Sherlock Holmes, da iz njegovega obraza razbereš, da mu ta večer pomeni veliko. Po večletnem trudu in tisočerih kapljah znoja je končno napočil dan, ko bo lahko javnosti predstavil težkopričakovani izdelek. Kamen od srca je odvaljen, Zele pa sproščen kot le redkokdaj. Album je plod dolgometražnega dela in kot tak iskren izdelek, zato mu Zele popolnoma zaupa, kot je dejal kasneje, je celo prepričan, da gre za enega najboljših albumov dolgoletne kariere Divljih Jagod.
Izložba osrednje trgovine založbe Croatia Records te dni
V notranjosti predverja trgovine je bilo ob šesti uri zvečer še kako pestro! Novinarska smetana in nekaj deset najzvestejših oboževalcev se je družila z Zeletom in novim vokalistom Liviom Berakom, ki se je bendu pridružil letos. Menda je na prvih nastopih Livio deloval sramežljivo, a je iz koncerta v koncert kazal napredek in vso boljšo odrsko prezenco. Tudi ob podpisovanju albumov se je pošalil, češ »zdaj bom moral potrenirati podpisovanje, tega nisem vajen«. Bo že držalo, Livio! Zdaj stojiš v vedno velikih škornjih frontmana Divljig jagod, v škornjih ki so jih pred tem nosili Toni Janković, Alen Islamović, Žanil Tataj, kratek čas celo Gibonni, zato bo soj žarometov enostavno moral postati nekaj vsakdanjega.
Kitarist Zele Lipovača med podpisovanjem novega albuma
Po sproščenem poldrugo uro dolgem druženju je postalo jasno, da so Divlje Jagode pripravljene na novo pomlad. Na svoj najbolj hard rockerski album petintridesetletne kariere stavijo veliko. Napovedali so veliko promocijsko turnejo po največjih mestih nekdanje bratske države (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Beograd), izdali bodo grafično prenovljeni merchandise, lotili so se prenove spletne strani, napovedali so celo izdajo lastne blagovne znamke vina, kot so to že naredili nekateri veliki tuji izvajalci (Motörhead, Slayer, AC/DC...). Projekta osvežitve trona največjega heavy metal izvajalca širše regije so se torej lotili širokopotezno, energije in entuziazma sodeč po videnem na zagrebški promociji ne manjka, za uspešno prihodnost tako potrebujejo samo še naklonjenost angelov. Kdo ve, morda nekoč znova doživimo celo povratniško turnejo z Alenom Islamovićem, o čemer v teh dneh na njihovem forumu poteka vroča debata...? Pustimo sanje ob strani, že v prihajajočem letu bo prišel odgovor, kakšen je dandanašnji domet Divljih Jagod.
na vrh