S Tomotom sva si, glede na zaplete s prometnim krčem v Zagrebu, zgrešeno smerjo pri vožnji do Boogalooja, ob tej priložnosti nakopala 45. minut zamude. Ob prihodu sem kontaktiral tour menedžerja Jorga. Prijazni možakar je imel vse zabeleženo in sprva napovedani intervju z Andersom in Fredrikom iz HammerFall, smo rešili tako, da je pogovor za RockLine pripadel kitaristu skupine Pontusu Norgrenu, ki je bil v tem trenutku ravno na razpolago.
RockLine: Kakšne so bile okoliščine, ki so vodile do tega, da si pristal v skupini HammerFall?
Pontus: Jacob (pevec zasedbe The Poodles op.p.) in jaz sodelujeva skupaj v večjih ali manjših postankih že skozi 20. let. Bodisi znotraj različnih projektov, različnih skupin, kot tudi v splošnem v različnih situacijah. Ko sem zapuščal zasedbo The Poodles, se je to dogajalo, ko sva oba čutila, da je potrebna neka sprememba. Sva soseda, stanujeva blizu, odlično se poznava in razmeva. Tudi sedaj je tako ostalo. Razšel sem se s skupino povsem v prijateljskem duhu in še vedno vzdržujemo med seboj odlične odnose. The Poodles sem zapustil še preden sem dobil povabilo, da se priključim HammerFall. Hotel sem se znova posvetiti delu v studiu, pomagati pri snemanju albumov. To delo me izredno sprošča in veseli. Potem se je zgodilo to, da me je poklical Joachim (Joachim Cans, pevec zasedbe HammerFall, op.p.). Ker sem nastanjen v Stockholmu, me je nekoliko zmedlo, saj sem pričakoval da bodo iskali zamenjavo za kitarista v bližini Gothenburga, od koder prihajajo. A je Joachim odvrnil, da mesto bivanja ni nikakršen pogoj za priključitev k skupini in da iščejo novega kitarista po celem ozemlju Švedske. Odvrnil sem, da sem zainteresiran. Potem se je Joachim postavil v defenzivni položaj: "Neee!!! Ne moremo ukrasti še enega kitarista drugi skupini, nasploh kitarista, ki je s šefom zasedbe najboljši prijatelj!" Potolažil sem ga, da je vse v redu in da sem The Poodles že zapustil. Čutil sem, da moram sprejeti ponudbo HammerFall. Sicer bi se počutil, kot v okovih, da se dušim od vsakdanjih obvez. Nekaj me je gnalo, da se znova poženem k delu z drugo skupino. In tako sem sedaj tukaj.
RockLine: Je bila težka prilagoditev na principe funkcioniranja nove skupine, kot so HammerFall, sprejeti njihovo filozofijo, se vključiti v skupino?
Pontus: Veliko smo se pogovarjali po telefonu Joachim, Oscar (Oscar Dronjak, kitara, HammerFall op.p.) in jaz. Predstavil sem fantom lastno vizijo. Veš veliko se ukvarjam v različnih projektih s pre-produckijo, z zvokovno obdelavo v studiu različnim izdelkom,... Vprašal sem jih če bi bili dovzetni za vnos neakterih sprememb kar se produkcije tiče, tudi koncertnega zvoka in podobno. Dejal sem, da je to vredno premisleka. Želel sem da bi sedaj, ko sva v skupini dva novinca, poleg mene tudi Fredrik (Fredrik Larsson, HammerFall, bas kitara, op.p.), HammerFall odprli neko novo poglavje. Prišli smo do nekaterih zelo pozitivnih konsenzov.
RockLine: Kar se mojega skromnega mnenja tiče, je to opazno tudi na vašem aktualnem studijskem albumu "No Sacrifice, No Victory", veliko zvočne svežine. Mimogrede, skladba Something From The Age, ki je instrumental in si jo v celoti napisal ti za novi album... Kakšen je občutek, ko se jo lotiš na koncertnem nastopu?
Pontus: Imel sem veliko srečo, ko mi je Oscar predlagal, naj napišem pesem za novi album, ki me bo predstavila kot novega člana zasedbe našim zvestim oboževalcem. To mi je veliko pomenilo, nasploh ob dejstvu, ko so člani zasedbe hoteli, da jo izvajamo tudi na tej koncertni turneji. Ta skladba je nastala tako, da me je Oscar klical ravno medtem, ko sem z mojo družino počitnikoval. Rekel mi je da imamo še tri tedne časa, preden se odpravimo na snemanje v studio. Bila je zanimiva situacija. Veš okoli tebe je cel direndaj, otroci skačejo po tebi: "Očka kosilo bo, očka izvoli piškot in podobno...." Ha, ha, ha...!!! Ti pa med tem držiš kitaro v rokah in tavaš z glavo v popolnoma drugem svetu. Ko sem fantom poslal surovi posnetek, so bili navdušeni. In vedno je tako, ko pišeš neko skladbo, kot z otrokom. Nikoli ne veš kaj bo na koncu zraslo iz nje. Tudi, ko berem ocene recenzij v medijih, navadno mediji ne omenjajo instrumentalnih skladb. Tokrat pa sem zasledil mnogokrat, da mediji zelo radi izpostavljajo med drugim v ocenah našega novega albuma tudi to skladbo. Čeprav je skladba nastala pod velikim navdihom Yngwie J. Malmsteena, še vedno vsebuje refren, verz. Imel sem priložnost sodelovanja z Jensom Johanssonom (klaviature, Stratovarius, op.p.), bratom našega bobnarja Andersa, pri tej skladbi. Poslal sem mu mp3 vzorec preko e-maila in ga vprašal, če lahko karkoli postori, da bi reč še bolj zanimivo zvenela. "Ni problema!" mi je odgovoril Jens. In na koncu klaviaturske solaže, se nahaja eden od kitarskih "lickov", ki je značilen za šolo Yngwie-ja Malmsteena. Jens je igral z Malmsteenom dolgo časa. Jens je na svoji solaži izvedel enak "lick" in sploh ni vedel, da se nahaja že popolnoma enak kitarski "lick". Ko sem na koncu združil obe solaži, sestavil med drugim tudi ta dva zaključka obeh solaž, sem ugotovil, da sta ta dva licka popolnoma sinhronizirana. In to je bilo neverjetno. Ta popolna usklajenost, brez da bi vnaprej kaj kalkuliral. Jens sploh ni slišal moje solaže pred tem. On je sledil le podlagi iz riffov in bobnom v mp3 vzorcu, ko je delal svojo solažo. Tudi publika izredno uživa med izvedbo te skladbe. Je vama ta skladba na albumu všeč?
RockLine: Vsekakor. Zelo zanimiv glavni riff. Tudi včeraj v Mariboru (RockLine reportaža TUKAJ) je silno godila ta sprememba dinamike koncertnega vzdušja, ko si se lotil te skladbe. Na sredino ste vpeli tudi krajšo bobnarsko točko Andersa Johanssona. Zelo osvežujoče! Je bilo zate težko osvojiti vso odrsko igro, ki jo gojijo HammerFall in kar sodi v del njihovega koncertnega imidža, oziroma scenografije?
Pontus: To poteka povsem naravno. Spominjam se zadnje turneje s skupino The Poodles pred dvema letoma. Bili smo v vlogi predskupine na turneji z Gotthard. Imeli smo 30 minut na razpolago, podobno kot sedaj Bloodbound pred HammerFall. Andersa poznam zadnjih 16. let. Veliko časa sva preživela skupaj na turnejah. Anders je bobnal pri Yngwieju Malmsteenu, jaz sem skrbel za zvok na Malmsteenovih turnejah. Stvar je torej lahko zelo enostavna, če ljudi že dobro poznaš, komunikacija je zelo enostavna, razumevanje poteka povsem naravno in brez zatikanj. HammerFall to zelo dobro obvladujejo. V bistvu ugotoviš, da je vse to bilo že prej v tebi in s pravo ekipo okrog sebe, se razvija povsem po naravni poti.+
RockLine: Na koncu koncerta prekrižata z Oscarjem kitari v slogu U.F.O. ali Blue Oyster Cult.
Pontus: Natanko. Ha, ha, ha, ha...
RockLine: Zanima me, če je težko napisati instrumentalno skladbo, potem ko je v bistvu Yngwie povedal praktično že vse?
Pontus: Da.
RockLine: Je težko najti originalnost?
Pontus: Da. Vendar pa sem se skušal, ob skladanju Something For The Ages oddaljiti od pristopov kot jih gojijo Joe Satriani, Eddie Van Halen ali Steve Vai. Leta 2001 sem izdal svoj studijski album "Damage Done". Šlo je za tipično ploščo nabito z "Yngwie" slogom soliranja in pristopom pisanja. Danes dajem prednost pri skladanju skladbe temu, da ima "normalno" podobo. Da lahko poleg melodije poješ. Tako sem melodije recimo posredoval Joachimu in ta je po slišanem navdušeno dejal: "Oh, napisati moram zraven nekaj verzov." Tako je instrumental dobil vokalno melodijo, saj je lahko Joachim pel popolnoma isto melodijo, kot sem jo posredoval na kitari. Torej ko pripravim surovo podobo, odigram še melodijo, kot si jo predstavljam, da jo bo vodil kasneje vokal. Tako sem si tudi zamislil nastajanje pesmi in zelo dobro sem se ujel z Joachimom po tej plati. Moj motiv ni iskanje nečesa novega. Le to, da ustvarim dobro skladbo, z dobro melodijo, klasične skandinavske branže, ki bo všeč zlasti ljudem in se bodo poistovetili z njo.
RockLine: Melodija ima potemtakem pri tebi torej prednost pred tehniko igranja?
Pontus: Natanko tako. Tako je bilo zastavljeno že od vsega začetka. V glavi sem imel melodijo. Nastali so grobi osnutki. Solaže so bile napisane kot dopolnilo skladbam, v kasnejši fazi. Ni pa lahko, saj je Yngwie je pravzaprav pokazal vse. Skoraj 6. let sem preživel z njim na turneji. Vem kako igra, vem kako razmišlja. Zelo mi je všeč način jnegovega igranja. Vem npr., da Yngwie nemara igrati bluesa. Sam rad dodajam od časa do časa tudi bluesy občutek skladbam. V karieri sem se mnogokrat približal pristopom kot jih gojijo Aerosmith ali Bon Jovi. Takrat ne moreš igrati kot Yngwie.
RockLine: Meniš da je za kitarsko glasbo še prihodnost? Mnogi kritiki in glasbeni producenti namreč ocenjujejo, da ji je odklenkalo, saj se v zadnjih 20. letih ni mnogo spremenila. V katero smer evolucije bo šla po tvojem kitarska glasba, kot jo poznata heavy metal in rock?
Pontus: Osebno menim, da ni treba, da se razvija v katerokoli smer. Celotni heavy metal, melodični metal, melodični hard rock.... Vse to je bilo vedno in bo tudi vedno ostalo močno povezano s klasično glasbo v svojem bistvu. Npr.R n' B ko se je pojavil pred 15 leti z vsemi temi loopi in vzorci, zevni popolnoma enako. Definitvno zveni v tehničnim smislu drugače, vendar, je bistvo ostalo enako. Še vedno je Rhytmhm N Blues, stvar ki je na prizorišču že od petdesetih let. Menim, da če se pričneš ukvarjati z metalom in ti je ta slog všeč, ga imaš rad, je vselej težko najti fantastičen, novi "Smoke On The Water". To je vselej težko najti, pojavi pa se nenadoma in nastane "iz nič". Nikdar ne veš kdaj se bo to zgodilo. Če si vključen v mainstream, v glasbo ki je popularna, potem si v situaciji, ko te množica spremlja, lahko si dovoliš več eksperimentov, da bi obenem ohranil pozornost.
RockLine: Moje mnenje je da glasbeni kritiki nočejo slišati stvari, ki so bile že narejene. V heavy metalu in hard rocku je zelo težko ponuditi kaj novega, menim da sta oba žanra pahnjena v subkulturo že od osemdesetih.
Pontus: Če nadaljujeva zakaj je kritikom všeč spevna glasba, ki nastaja v bistvu s prepevanjem. Idejo dobiš s prepevanja. Takšna osnovna ideja je navadno melodična in preprosta. Ni težka, gre v ušesa. Na takšno melodijo lahko vežeš dobre verze. Potem dodaš zraven distorzirane kitare in vseeno ohranjaš enako melodijo. Npr. Bruce Springsteen še danes zažiga, Bob Dylan prav tako. Zato ker sta glasbenika ki ustvarjata skladbe iz petja. Torej melodije se porajajo skozi spontano iskanje idej s prepevanjem. To so navadno zelo močne melodije, obenem pa zelo preproste. Zato menim, da tudi Rolling Stones po vseh letih, še vedo dobro funkcionirajo in so vseskozi zanimivi, v gorišču pozornosti. To je za kritike idealno, ker se jim ni treba ubadati s kitarskimi ali bobnarskimi solažami. Pred njimi je le preprosta melodija. Menim da je to celotna poanta glasbe. Če ti uspe najti melodijo, ki ti je všeč, stojiš za to idejo, greš na oder, verjameš kot avtor in izvajalec vanjo, bo vsakem primeru ta ideja prodrla do množic in imela učinek.
RockLine: Potemtakem meniš, da ima melodija prednost pred vsem kar se v glasbi na melodijo še lahko navezuje?
Pontus: Da. Absolutno. Le embalaže so drugačne, samo pakiranje. No vsak to vidi drugače. Sam pač dajem prednost dobri melodiji pred vsem ostalim. Sam sem producent in ne ukvarjam se le s produkcijo metala, pač pa tudi rocka ali popa. Nisem ravno v bluesu ali R N' Bju in podobno, vendar ni važno. Če osnovna melodija ni dobra, bo reč propadla. In to slišiš, začutiš takoj, ko ti nekdo predstavi neko glasbeno idejo. Lahko sta v kombinaciji le akustična kitara in vokal, vendar pa zadeva ne bo funkcionirala, če npr. fant ali punca za mikrofonom, v vso stvar, v svojo idejo, ne verjameta. Kar se HammerFall tiče, Oscar in Joachim, ki pišeta glasbo in verze, delujeta v tem že 11. let. V tem obdobju so šli HammerFall skozi vzpone in padce. Novi album je nekoliko bolj mračen in to je nekaj na kar se lahko opreš, ko se ozreš na glasbeno preteklost skupine skozi teh enajst let.
RockLine: Včeraj sem na vašem koncertu v Mariboru zasledil, da imate na set listi tudi oznake pri določenih skladbah, kje se sprožijo pirotehnični vložki. Vendar tega nismo doživeli v Mariboru. Kdaj se odločate za uporabo pirotehničnih efektov?
Pontus: To je zelo odvisno. V vsakem mestu, kjer je predviden tvoj nastop, moraš imeti sklenjen dogovor z gasilci. Vsekakor je odvisno kje nastopaš. Posamezne lokacije so lahko zelo drage. Tako si pirotehnike ne moremo vselej privoščiti. Kadar si jo lahko, moramo za to plačati posebej 5. ljudi, ki skrbijo za protipožarno varnost med koncertom. Zagotoviti je potrebno dovoljenje, razkazati je potrebno vso pirotehniko, ki jo boš uporabljal. To vse zahteva res veliko denarja. Na koncu je vse torej odvisno od denarja. Vsekakor so vključene posamezne lokacije na turneji, kjer vključimo tudi posebne pirotehnične efekte. A v to skupina ni vključena. Za to skrbita naš pirotehnik in "stage" menedžer, ki že leto v naprej skleneta vse potrebne dogovore in priskrbita ustrezna dovoljenja. Že samo to, da si priskrbiš dovoljenja, zahteva mnogo časa. Potem ko si jih zagotoviš, pa želi vsak vedeti, kaj od pirotehnike nameravaš uporabljati na odru, to hočejo tudi videti. Spominjam, se da je na enem od naših nastopov nekje v Nemčiji, prišlo do tega, da je bil strop v dvorani prenizek in pirotehnike nismo smeli uporabiti, čeprav smo plačali še vse v naprej, za zagotovitev nastopa, ki bo vključeval pirotehnične efekte. Seveda nismo mogli zagotoviti, da bodo plameni, ki se bodo sprožali dovolj nizki, da ne zajamejo stropa. Ob tem je vseeno bilo treba plačati 5. gasilcev, ki so bili prisotni med koncertom, čeprav pirotehnike sploh nismo uporabili.
RockLine: Tako ste izgubili določeno vsoto denarja...
Pontus: Tako je. Kadar nastopaš v arenah, potem je vselej dovolj prostora, da se lotiš pirotehničnih efektov. Npr. dvorane za hokej imajo že sklenjene pogodbe za uporabo pirotehnike in tu gre vsa stvar precej lažje.
RockLine: Zasledil sem, da pa uporabljate na tej turneji med koncerti tudi vodno zaveso. To se mi zdi imenitna ideja.
Pontus: Da. Z vodno zaveso je lažje. Uporabljamo jo lahko praktično kjerkoli.
RockLine: Kaj pa za poletje? Verjetno so v igri kakšni festivalski nastopi za HammerFall?
Pontus: Da. Za poletne festivale že pripravljamo drugačen oder, drugačno set listo, vključenih bo polno dodatnih efektov. Prav tako bomo na teh nastopih skrbeli za ohranjanje tradicije pirotehničnih efektov. To tradicijo ohranjamo, še preden so se tega lotili npr. In Flames in druge skupine. Recimo In Flames so sprva zamahovali z rokami in se nam smejali, ko so nas opazovali z vsemi pirotehničnimi vložki na odru, danes pa so sami s pirotehniko tako založeni, da že med eno samo njihovo skladbo zgori toliko ognja, kot med celim HammerFall nastopom, ha, ha, ha... Tudi Nightwish in druge skupine so naklonjene zelo k uporabi pirotehnike in različne družbe, podjetja, trgovci, so zelo zainteresirani v Skandinaviji, kadar e odločimo uporabiti pirotehniko.
RockLine: Kaj pa v ZDA glede teh pirotehničnih efektov? Je kaj težje po tistem nesrečnem pripetljaju med koncertom skupine Great White?
Pontus: Da vsekakor. Ne v velikih dvoranah, pač pa se težava pojavi vselej, kadar želiš nastopati v manjših klubih. Vendar kakorkoli. Odrska produkcija je vselej zapisana uporabi efektov. V bistvu lahko uporabljaš vedno dim. Ta je lahko skomprimiran in ko tak dim bruhne v snopu, nosi nek podoben učinek, ki lahko nadomesti ogenj, čeprav to ni. To ne predstavlja nobene nevarnosti. Vseskozi se trudimo, da bi razvili zadevo, ki bi maksimalno funkcionirala, v različnih pogojih, ki se nahajajo na različnih koncertnih lokacijah. To vsekakor ni lahek zalogaj. Videli bomo če bomo odrinili jeseni v ZDA. Če bomo šli tja, vsekakor ne bomo s seboj vlačili celotne odrske produkcije. Veš najprej turneja po vzhodni, nato po zahodni obali, sledila bi Južna Amerika. Tam pa je s pirotehniko lažje, saj ne potrebuješ pridobiti dovoljenj.
RockLine: Čutiš že kaj izčrpanosti na tej trenutni HammerFall turneji po Evropi?
Pontus: V bistvu smo se ravno vrnili z enotedenskega počitka. Včeraj smo v Mariboru odigrali naš prvi nastop v sklopu drugega dela te nove evropske turneje. Dne 29.03.2009, smo odigrali v Stockholmu zadnji koncert prvega dela turneje, potem smo počivali doma cel teden. Krvavo smo potrebovali oddih in čas, da se lahko posvetimo znova našim družinam. Ta drugi del turneje pa se bo zaključil, dne 25.04.2009, z našim nastopom na HammerFestu, v Walesu. Tako to gre. 5. tednov sem bil zdoma, kar je dokaj dolga doba, potem se vrnil k družini za teden, da poskrbim za plačilo računov, se posvetim otrokom in podobno. Sedaj znova na poti.
RockLine: Snujete kakršnekoli načrte za kakšno novo izdajo, npr. DVD in ali že nastajajo kakšne ideje, za prihodnji studijski album?
Pontus: Navada je takšna, da so HammerFall posvečajo eno leto turneji, drugo leto pa snemanju in izdaji novega albuma. Torej navada je, da HammerFall izdajo novi album vsaki dve leti. Vendar pa smo se pogovarjali o tem da bi turnejo to pot nekoliko podaljšali in se v drugi polovici jeseni pojavili na tem koncu Evrope, kjer nastopamo na mnogih lokacijah v naši karieri nasploh prvič, znova. Bomo videli, kako se bo situacija s turnejo za HammerFall odvijala do Božiča. Potem bomo vstopili znova v proces pisanja novega albuma. Vsekakor bom skušal izkoristiti časovne luknje že med turnejo za pisanje novega materiala, ki ga bom predstavil skupini.
RockLine: Kaj lahko pričakujemo nocoj od HammerFall tu v Zagrebu?
Pontus: Moram priznati, da je tonska preizkušnja v tem klubu izpadla zelo dobro. Zvok, ki smo ga vzpostavili na odru, je bil fantastičen. Vse je odvisno od pogojev posamezne lokacije. Včasih so pogoji zares slabi. Včeraj v Mariboru so bili pogoji dobri, nocoj pa smo vsi začutili ob zvoku, da bo koncert lahko izveden na še višjem nivoju. Jutri imamo tudi prosti dan. To je zelo pomembno. Vsi imamo še vedno nekoliko pomešane bioritme. Bili smo teden dni doma. Doma sem vstajal ob 5.30. Včeraj po koncertu nisem šel spat do 4.00 zjutraj. Vseeno sem se zbudil, ko je bilo še jutro. Kljub temu pa se je drugi del te turneje začel zelo pozitivno odvijati za nas. Vsi se obenem veselimo jutrišnjega prostega dne, da se spet malo sprostimo.
RockLine: Kako se odločate pri sestavljanju turneje, katere lokacije vaših koncertov bodo vključene?
Pontus: Resnično ti ne znam povedati tega podrobno. S tem se ukvarja naš menedžment, vendar pa gre za veliko hazardiranje pri tem. Mnogo promotorjev se ustraši, si ne upa povabiti skupine. To je prvi filter. Vendar pa denimo na lokacijah na katerih smo bili, si lahko obetamo večji obisk, ker nas tam ljudje že poznajo in imamo neko bazo oboževalcev. Spet osvajanje novega teritorija zna biti dvorezen meč. Včasih je težko karkoli napovedovati. Denimo 5. koncertov zapored zaslužiš zelo dobro, potem pa naslednjih pet koncertov prinese izgubo, vendar ti veš, da moraš iti v to, kajti skupina potrebuje promocijo. Vsi vemo, da na primer nastopanje v Avstraliji samo požira denar, a tudi tja bomo morali iti. Striktno zaradi promocije našega imena. Denar se vse kozi obrača, nekje zaslužimo, potem ga hitro vložimo naprej. Res moram pohvaliti politiko našega menedžmenta pri tem. Fantje super funkcionirajo. HammerFall torej lahko plačujemo račune. Če jih ne bi mogli, bi bili HammerFall mrtvi. Potem bi lahko le še razmišljal, da prodam svojo kitaro in se lotim neke navadne, vsakodnevne službe, ha, ha, ha...
RockLine: No HammerFall so le večje ime na metal prizorišču...
Pontus: Natanko tako. Vendar smo vseeno pahnjeni v situacijo, ko moramo nenehno delati, delati, delati...
RockLine: Pontus, hvala za dragocen čas, želiva ti uspešen nastop nocoj s HammerFall tu v Zagrebu.
Pontus: Hvala tudi vama. Bosta ostala na koncertu?
RockLine: Vsekakor, saj pripravljava reportažo.
Pontus: Super, super. Upam, da bosta uživala.
intervju vodila: Tomo Jurca & Aleš Podbrežnik
p,s.: Kako je bilo na koncertu HammerFall v Zagrebu, dne 08.04.2009, si lahko preberete TUKAJ.
na vrh