Lačni Franz so kultna slovenska rock skupina, katero sta v Mariboru leta 1979 ustanovila Zoran Predin in Oto Rimele. Za seboj so pustili zgodovino 15 plošč, zadnja aktualna z naslovom Ladja norcev pa je izšla letošnjega leta v pretežno pomlajeni zasedbi. Skupina se je namreč leta 1997 odločila, da preneha z delovanjem, ponovno pa jo je leta 2014 obudil ključni član Zoran Predin in okrog sebe zbral mlade glasbenike: Anej Kočevar na bas kitari, Boštjan Artiček na klaviaturah, Luka Čadež na bobnih in Tine Čas na kitari. Za krajši interviju smo jih ujeli pred koncertom v Urbanem kulturnem centru Kinu Šiška, kjer so gostili tudi Magnifica in Melanijo Lariso Fabčič.
Rockline: V začetku najprej hvala, da ste si celotna zasedba vzeli čas za interviju pred zahtevnim koncertom. Povejte nam, kako da je po tolikih letih prišlo do ponovne obuditve kultnega slovenskega benda? Od kje želja, sla po tem?
Zoran: Mislim, da sem kar nekajkrat že razložil, da se enostavno časi ponavljajo. Na žalost se zgodovina ponavlja na tak način, da so danes teksti, ki sem jih pisal v začetku osemdesetih, na enak način aktualni kot so bili takrat. Druga stvar je ta, da nova muzika spet potrebuje sporočila. In brand Lačnega Franza je tisti, ki dopušča svobodno besedo in eno neomejeno glasbeno formo.
Rockline: Opazili smo, da pri novi plošči ni popuščanja v stilu. Ostali ste nekako zvesti prvinam oziroma predhodnim ploščam izdanim v osemdesetih in devetdesetih. Zanima nas, kako vi ocenjujete to, da povečini slovenskim bendom to nekako ne uspeva in se pogosto trudijo s sprembami sloga in s tem ne ostanejo pri prvotnem stilu?
Zoran: Jaz moram priznati, da se moram res v velikem loku izogniti komentiranju naših kolegov. Že tako ali tako grem tri četrt Slovenije na živce. Jaz ne vem zakaj jim to ne uspeva, ampak želim jim le najboljše in jim hkrati želim, da jim uspe.
Rockline: Vprašanje za mlajši del zasedbe. Kako ste medse sprejeli slovensko glasbeno legendo?
Anej: Jaz na primer lahko povem iz prve roke, da ko sem prišel v band, nisem vedel kaj pričakovati. Šele kasneje, ko smo se dobili in v roke dobili play listo, kaj naj zvadimo, ker nekje je pač potrebno začeti, sem najprej kar malo debelo pogledal. Rekel sem si, da so to neki “ludi” starci. Prisotni so bili progresivni aranžmaji, katerih sam ne bi delal nikoli in jih tudi ne delam. In po mojem se ravno tukaj skupaj najdemo, da mladi prispevamo izkušenim in starejšim. Takrat se je pač glasba delala drugače in tako zdaj pride do zanimivega skupka, nekakšne simbioze katero smo našli med delom.
Rockline: In še Zorana podobno vprašanje. Kako se najde med mlajšimi člani zasedbe?
Zoran: Moram priznati, da sem imel res tremo. Predstavljaj si, da moraš iti v istem kombiju s fotrom na žur. Kaj boš sedaj pred fotrom pivo pil in preklinjal. Nekako ne gre. Nerodno ti je. Ampak to se je nekako dokaj hitro uredilo. Bolje smo se spoznali in ugotovili, da se nekako dobro prenašamo in med seboj učimo. V teh dveh letih smo postali povsem enakovredni člani benda in skupaj delamo stvari. Vzdušje kot ga imamo v bendu je bolj redka dobrota. To se v vsakem bendu ne zgodi. Jaz se z veliko žlico učim od njih. Oni pa pa včasih, ko me prime nostalgija in jim že recimo petič povem isti vic, pogledajo skozi prste in mi rečejo:”Ah naj mu bo”.
Rockline: Obuditve bendov so v zadnjem času zelo aktualne. Mislite, da obstaja kaka opcija, da se sveta trojica (Predin, Kreslin, Lovšin) s svojimi bendi Lačni Franz, Martin Krpan in Pankrti kdaj združi na skupnem koncertu ali mogoče celo turneji.
Zoran: Zakaj pa ne? Seveda dopuščamo možnost.
Anej: Zoran ima en tak star gestapo črn telefon z vrtečo številčnico. Skupaj smo ugotovili, da je ta telefon namenjen za to, da Zoran lahko pokliče Vlada ali Perota. Signala zaenkrat na žalost še ni bilo, takrat ko pa bo ta telefon delal, se bodo vsi trije zagotovo povezali.
Rockline: Za konec ne moremo nekako mimo nekega klišejskega vprašanja. Kaj lahko v bodoče pričakujemo od Lačnega Franza? Kakšen live posnetek? Mogoče že kakšna nova plošča v delu?
Zoran: Jaz mislim, da bomo pred novo ploščo dočakali najmanj eno zaroko, eno poroko in nekaj poskusov očetovstva. Zdaj moramo najprej to ploščo spraviti pod streho. Spomladi bomo gostovali pri Juretu Longyki v izštekanih. Za to gostovanje bomo pripravili nekaj novih stvari, drugače pa je potrebno ta prostor bivše Jugoslavije oddelati koncertno, tako da nas naslednje leto čaka kar nekaj dela. Napraviti pa moramo še en dober piknik pri meni. Anej je odličen pek na žaru. Ko gre v mesnico se kosi mesa kar derejo za njim, ker bi bili radi spečeni z njegovim znanjem. Nekaj pa se v šali tudi pogovarjamo, da bi se mogoče skupaj začeli učiti francoščino, sploh Anej je totalno zagret. Gre pa za interno šalo seveda.
Rockline: Hvala lepa za vaš čas in želimo vam uspešno glasbeno prezentacijo plošče po odrih.
besedilo: Klemen Udovč
na vrh